Biti ljubljen
15
Vsakič ko pomislim nate, moja pljuča obide nenavaden občutek, podoben hladnemu jesenskemu vetru. Po navadi me obišče, ko se spravljam spat in potopljena med rjuhe čakam, da me bo požrla črna tema, ki opazuje moje negibno telo.
Pomislim, kako je tvoja čeljust rahlo pomaknjena v desno in kako se to vidi, ko se nasmehneš. Spomnim se tvojih dolgih, temnih trepalnic, ki me spominjajo na sončne žarke, ki jih majhni otroci rišejo kotnim Soncem na njihovih sladkih risbicah. Za trenutek si želim, da bi njihovo mežikanje čutila na svoji bledi koži.
Smešno je, kako sva kontrastna drug drugemu. Tvoja polt je temnejša od moje in takšne so tudi tvoje oči. Rada si mislim, da so črne frnikole iz obsidiana, ki me previdno gledajo, ko svojo glavo položim na tvojo ramo. Moji kodri žgečkajo tvoj vrat, zato se nasmehneš, jaz pa pogledam stran in se delam, da sem to že počela. Da sem že koga imela rada tako, kot imam rada tebe.
Pogledam gor in šele takrat opazim, da so tvoji lasje krajši. Sprememba je skoraj minimalna in še vedno izgledajo enako. Obupno so ravni in ko veter zapleše okrog naju se dvignejo, nato pa padejo nazaj na isto mesto. Opazim vsak najmanjši detajl in zdi se, da ga moji možgani shranijo v lepi skirnji in ga cenijo kot najdragocenejši zaklad.
In to me straši. Zmrazi me, ko se ta občutek spusti po moji hrbtenici in tik za tem spleza nazaj gor. Poskušam se ustaviti, da ne razmišljam, kako bi vse to, kar imava, lahko izginilo preko enega samega elektronskega klica, sporočila, celo pogleda.
Odkimam v zanikanju in si te predstacljam, kako ležiš ob meni. Tvoje roke so objete okrog mojega pasu in tvoj svilnat glas šepeta sladek nič v moja ušesa. Ali to pomeni biti ljubljen?
In če je res, si tega želim hitro, čeprav sva se tiho zmenila, da greva počasi.
Pomislim, kako je tvoja čeljust rahlo pomaknjena v desno in kako se to vidi, ko se nasmehneš. Spomnim se tvojih dolgih, temnih trepalnic, ki me spominjajo na sončne žarke, ki jih majhni otroci rišejo kotnim Soncem na njihovih sladkih risbicah. Za trenutek si želim, da bi njihovo mežikanje čutila na svoji bledi koži.
Smešno je, kako sva kontrastna drug drugemu. Tvoja polt je temnejša od moje in takšne so tudi tvoje oči. Rada si mislim, da so črne frnikole iz obsidiana, ki me previdno gledajo, ko svojo glavo položim na tvojo ramo. Moji kodri žgečkajo tvoj vrat, zato se nasmehneš, jaz pa pogledam stran in se delam, da sem to že počela. Da sem že koga imela rada tako, kot imam rada tebe.
Pogledam gor in šele takrat opazim, da so tvoji lasje krajši. Sprememba je skoraj minimalna in še vedno izgledajo enako. Obupno so ravni in ko veter zapleše okrog naju se dvignejo, nato pa padejo nazaj na isto mesto. Opazim vsak najmanjši detajl in zdi se, da ga moji možgani shranijo v lepi skirnji in ga cenijo kot najdragocenejši zaklad.
In to me straši. Zmrazi me, ko se ta občutek spusti po moji hrbtenici in tik za tem spleza nazaj gor. Poskušam se ustaviti, da ne razmišljam, kako bi vse to, kar imava, lahko izginilo preko enega samega elektronskega klica, sporočila, celo pogleda.
Odkimam v zanikanju in si te predstacljam, kako ležiš ob meni. Tvoje roke so objete okrog mojega pasu in tvoj svilnat glas šepeta sladek nič v moja ušesa. Ali to pomeni biti ljubljen?
In če je res, si tega želim hitro, čeprav sva se tiho zmenila, da greva počasi.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Girly, plis js obozujem tvoje objave🤭
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey!
Poezija.
To kar zapleše v meni, ko berem.
Tako dobro napisano, da so se mi oči osolzile.
Imaš tako bogat besedni zaklad, da bi ga lahko razpletla trikrat čez celotno Zemljo, pa še vedno bi bil ogromen.
Prava harmonija za moje srce.
Dbest.
Sophie Donna
Poezija.
To kar zapleše v meni, ko berem.
Tako dobro napisano, da so se mi oči osolzile.
Imaš tako bogat besedni zaklad, da bi ga lahko razpletla trikrat čez celotno Zemljo, pa še vedno bi bil ogromen.
Prava harmonija za moje srce.
Dbest.
Sophie Donna
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je tako dobro napisano!!! Ogromen besedni zaklad imaš!<3
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Uau, res mojstrsko napisano! Kot je rekla bullet journal fan, super besedni zaklad imaš! Imam pa vprašanje. Ali boš še pisala svoj blog, in če ga boš, kdaj pride novi del? Res obožujem tvoj blog in objave na pisalnici <3
0
lovebooks<3
ga bom še zagotovo pisala, če ne prej, pa med poletjem <3 in res hvala za vse tvoje lepe komentarje. vedno mi polepšajo dan! :)
lovebooks<3
:))
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG IRMAA OBOZUJM tko k use tvoje objave logicno
lahko veckrat kej objavs a ves 🤭
ampak ja vedno znova navdusis s temi tvojimi zgodbicami in pesmicami ubistvu z vsem no
<33
lahko veckrat kej objavs a ves 🤭
ampak ja vedno znova navdusis s temi tvojimi zgodbicami in pesmicami ubistvu z vsem no
<33
0
Moj odgovor:
kdosplohsem
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
hkrati bi rada bla punca in fant
Hej!
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Haha suoer je! Nisem si mislila da bo tako ...
Mi je zeloo več, mogoče pa bi naslednjič ...