Božič in jaz – 1. Poglavje

ISKANJE BOŽIČA
Vsako leto za november, sva s sestro že začele okraševati. Verjela sem v Božička, ki naj bi v vsako mesto prinašal veselje in darila. Ampak sestra mi je vedno govorila: »Daj no, ti kar verjemi v Božička, ko boš starejša, boš vedela, kaj mislim.«
Ampak jaz nikoli ne bom mislila, tako kot ona. Verjela bom v Božička. To leto pa se sem se potrudila ostati pridna, ampak ne samo zaradi daril, ampak tudi veselja mojih staršev, ki vedno pravita: »Vsaj ena je ostala pridna kot vedno.« Ampak to leto še nisem vedela, kaj me bo dočakalo.

24. 12. 2016
(Doma, na božični večer)
O, tega sem se najbolj veselila. Ne tega, da bom razkrinkala Božička ali kaj takega, seveda ne, pa tudi tega, da bom šla zgodaj spat, absolutno ne! Ampak tega, da bom zjutraj ob 6:00 dobila darila ter jih odprla in še nečesa. To, da bodo novi praznični piškotki, ki jih je spekla moja babica všeč Božičku! Pa seveda upam, da tudi mleko, ki je bolj zdravo in ga zdaj kupujemo na kmetiji Novak. Včasih sploh ne razumem, zakaj bi bili BIO izdelki boljši od NAVADNIH.

»Lanna!« Prvi in zadnji klic mami, bi moral biti po mojih izračunih precej zadovoljen, če bom šla takoj spati, ker po navadi je sicer lahko zelo jezna, če je takoj ne ubogaš, ampak taka pač mora biti.

No, se vidimo naslednje jutro!
To noč sem imela zelo slabe občutke glede Božička. Kot, da bi me v sanjah popeljal v čarobne trenutke prihodnosti. H krati pa sploh nisem mogla zaspati, ker sem vedno le mislila: Božiček prihaja!

Zbudila sem se vsa pričakujoča, da je Božiček prispel. Ampak vse je bilo narobe, bilo je tako, kot ne bi smelo biti. Ampak tudi sestra Jeni se je obnašala precej čudno. Rekla je: »Zdaj še jaz verjamem v Božička, če starši ne prinašajo daril!« Po eni strani sem bila zadovoljna, da mi je končno verjela, po drugi pa sem bila presenečena, da Božiček ni prinesel nič. Pojedel je vse piškote in popil vse mleko, tudi hladilnik je ostal prazen! Začudena sem pogledala zraven krožnička, kjer so ostale drobtine pohrustanih piškotov. Napisan je bil listek z besedilom. »Daj to meni!« Je vsa tečna rekla Jeni.

»Jeni, opraviči se Lanni.« Sta zahtevala mami in ati. »Oprosti, Lanna.« Se je zdolgočaseno opravičila Jeni. Zavila je z očmi in prebrala listek, ki se je glasil: Joj, kako sem jezna nase, da še ne znam brati!
No, pojdimo k besedilu: »Draga družina Kos!« Je prebrala Jeni, »to leto, ne dobite daril!«
»Kaj?« »To leto ne dobite daril, ker jih vsem otrokom po svetu nisem prinesel! Vaš prijazni oz. zlobni Božiček Miki Piki Poki. Lep muahaha pozdravček!« Je dokončala Jeni. »Nisem vedela, da ima Božiček 3 imena!« Je dejala Jeni. »Saj nima!« Sem ji rekla.

»Kdo pa potem je, Miki Piki Poki, drug, kot Božiček?!« Sta vprašala starša in sestra Jeni.
»No… vem, da ni on!« »Ampak ne vem, kdo drug bi kaj takega naredil.«

Hello!
Napisala sem svojo novo zgodbico, ki bo verjetno trajala samo do konca zime, mogoče se bo prej končala, ali kasneje.
Upam, da vam je bila všeč.
Vesela bi bila dodatnih angleških ali lepih slovenskih imen ter kakšnega mnenja, ker me res zanima, kaj si o zgodbici mislite vi. Spodaj pa je pripeta še slika snežinke (in ja, je iz intereneta).
Vaša Sladkorček