Hey :wave:!
Danes pa še zadnja dva dela. Kaj se bo zgodilo? Bo Hannah končno našla svojega prijatelja ali morda fanta :thinking:?
*b*3. Poglavje: Mednarodna čarovniška astronomska opazovalnica*b*
Hannah je ob desetih tako odšla na astronomski stolp. Tam jo je čakal Roger Davidson, ki je bil prav tako kot Hannah v Rawenclawu in je bil star isto kot ona. Bil je eden izmed redkih, ki je niso žalili, za kar je bila Hannah hvaležna.
"Roger? Ti si mi poslal sporočilo," je začudeno rekla Hannah.
"Drži."
"Ampak zakaj? Ne misliš, da sem zguba?"
"Ne vem zakaj bi tako mislil."
"Zakaj si me povabil sem?"
"Božič je. In ti si sama, jokaš. To ni prav, posebej na ta dan."
"Edino to mi ostane, kajne? Saj me vse sovražijo."
"Jaz te ne. Mimogrede, vsako noč prihajaš sem, to sem ugotovil včeraj. Torej imaš rada astronomijo, kajne?"
"Mhm."
"Primi me za roko."
Hannah ga je ubogala. Znašla sta se v Londonu. Hannah je bila začudena, kaj se dogaja.
"Roger, zakaj sva v Londonu?"
A ji ni odgovoril. Hannah mu je sledila. Prišla sta do velike stavbe, na kateri je bil velik napis.
"Mednarodna čarovniška astronomska opazovalnica. Enkrat sem že slišala zanjo. Zato sva prišla v London!"
"Hotel sem te peljati nekam, kjer boš vesela. Mislim, da je to pravo mesto."
*b*4. Poglavje: Lepše ne more biti*b*
Hannah je vstopila v stavbo. Bila je res velika in zanjo, ki jo občudovala astronomijo, zelo zanimiva.
V stavbi si lahko počel veliko stvari. Lahko si opazoval ozvezdja, zvezde, planete, galaksije in še več. Čeprav je Hannah prebrala mnogo knjig o astronomiji, ni vedela, da čarovniki, kot ona lahko opazujejo nebo s svojimi palicami, kar je tudi preizkusila. Bilo je naravnost čudovito in končno se je po vseh letih nasmejala in se imela lepo.
Po ogledu sta šla na sprehod po Londonu.
"Res ti hvala za vse, Roger. Nobeden v življenju mi ni naredil dneva tako lepega," je hvaležno rekla Hannah.
"Vesel sem, da ti je všeč."
"Poglej v vse te luči in vse premikajoče okraske. Res je lepo, kajne?"
"Res je. Oh, skoraj sem pozabil!"
"Kaj?"
"Primi me za roko."
Pristala sta ob oceanu. Bila je že tema in ob obali so svetile le še luči. Šla sta k obali na pomol in stoje gledala v mirne valove.
"Roger, je to res ali so to le sanje," je vprašala Hannah.
"Resničnost je."
Roger je stopil do Hannah in poljubila sta se. Valovi so se oglasili vse bolj glasneje in zvezde so zasijale samo za njiju.
Danes pa še zadnja dva dela. Kaj se bo zgodilo? Bo Hannah končno našla svojega prijatelja ali morda fanta :thinking:?
*b*3. Poglavje: Mednarodna čarovniška astronomska opazovalnica*b*
Hannah je ob desetih tako odšla na astronomski stolp. Tam jo je čakal Roger Davidson, ki je bil prav tako kot Hannah v Rawenclawu in je bil star isto kot ona. Bil je eden izmed redkih, ki je niso žalili, za kar je bila Hannah hvaležna.
"Roger? Ti si mi poslal sporočilo," je začudeno rekla Hannah.
"Drži."
"Ampak zakaj? Ne misliš, da sem zguba?"
"Ne vem zakaj bi tako mislil."
"Zakaj si me povabil sem?"
"Božič je. In ti si sama, jokaš. To ni prav, posebej na ta dan."
"Edino to mi ostane, kajne? Saj me vse sovražijo."
"Jaz te ne. Mimogrede, vsako noč prihajaš sem, to sem ugotovil včeraj. Torej imaš rada astronomijo, kajne?"
"Mhm."
"Primi me za roko."
Hannah ga je ubogala. Znašla sta se v Londonu. Hannah je bila začudena, kaj se dogaja.
"Roger, zakaj sva v Londonu?"
A ji ni odgovoril. Hannah mu je sledila. Prišla sta do velike stavbe, na kateri je bil velik napis.
"Mednarodna čarovniška astronomska opazovalnica. Enkrat sem že slišala zanjo. Zato sva prišla v London!"
"Hotel sem te peljati nekam, kjer boš vesela. Mislim, da je to pravo mesto."
*b*4. Poglavje: Lepše ne more biti*b*
Hannah je vstopila v stavbo. Bila je res velika in zanjo, ki jo občudovala astronomijo, zelo zanimiva.
V stavbi si lahko počel veliko stvari. Lahko si opazoval ozvezdja, zvezde, planete, galaksije in še več. Čeprav je Hannah prebrala mnogo knjig o astronomiji, ni vedela, da čarovniki, kot ona lahko opazujejo nebo s svojimi palicami, kar je tudi preizkusila. Bilo je naravnost čudovito in končno se je po vseh letih nasmejala in se imela lepo.
Po ogledu sta šla na sprehod po Londonu.
"Res ti hvala za vse, Roger. Nobeden v življenju mi ni naredil dneva tako lepega," je hvaležno rekla Hannah.
"Vesel sem, da ti je všeč."
"Poglej v vse te luči in vse premikajoče okraske. Res je lepo, kajne?"
"Res je. Oh, skoraj sem pozabil!"
"Kaj?"
"Primi me za roko."
Pristala sta ob oceanu. Bila je že tema in ob obali so svetile le še luči. Šla sta k obali na pomol in stoje gledala v mirne valove.
"Roger, je to res ali so to le sanje," je vprašala Hannah.
"Resničnost je."
Roger je stopil do Hannah in poljubila sta se. Valovi so se oglasili vse bolj glasneje in zvezde so zasijale samo za njiju.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow! Tako lepa zgodba je tole. Čisto sem brez besed. Odlične zgodbe pišeš!
1
Olivija
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
BRAVO! Pišeš res suuuper zgodbe in ta je - tako kot vse druge - odlična!
Lp N :upside_down:
Lp N :upside_down:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo dobro!:thumbsup:
Dam ti en predlog:
Da mogoče ne bi šlo vse tako hitro.
Drugače je pa super zgodba in zanima me kaj se bo zgodilo v naslednjem delu!:heart_eyes::grinning::grinning::grinning:
Lp
Lichy:snowflake:
Dam ti en predlog:
Da mogoče ne bi šlo vse tako hitro.
Drugače je pa super zgodba in zanima me kaj se bo zgodilo v naslednjem delu!:heart_eyes::grinning::grinning::grinning:
Lp
Lichy:snowflake:
0
Hvala ti! Ampak na žalost je to zadnji del. Pisala sem bolj na hitro, ker sta sama 2. dela.
Lichy očitno neregistrirana
oK.
šKODA KER JE ŽE ZADNJI DEL.
Oprosti. Tole mi je dalo na CapsLock.
Lp
Lichy
šKODA KER JE ŽE ZADNJI DEL.
Oprosti. Tole mi je dalo na CapsLock.
Lp
Lichy
Moj odgovor:
Nesreča
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Starši
Zdravo! Jaz imam probleme z družino. Če mogoče veste, kako se to lahko spremeni, mi prosim napišite, saj sem že res obupana.
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(178)
Srednje.
(132)
Ni mi všeč.
(35)