tukajle novi del

še kar sem stala na cesti in strmela v sliko kolesa počasi me je postalo strah. potem pa sem si rekla Lucy zadihaj in bo vse vredu. 14 let imaš ne smeš paničarit kot nek majhen otrok. še enkrat sem vdihnila in se odpravila nazaj proti hiši. ko sem vstopila me je mama takoj zasula z vprašanji, očitki in razburnjenimi vzkliki. sploh je nisem poslušala samo odšla sem v svojo sobo in se vrgla na posteljo. sploh nevem kdaj sem zaspala. ko sem se zbudila je bila ura že osem. skoraj sem zakričala zakaj me ni noben zbudil nato pa sem se tako oblekla in pohitela dol. oče je sedel za mizo in pil jutranjo kavo. niti pogledal me ni. z mamo sta bila očitno še vedno jezna name zaradi tistega obnašanja včeraj. vase sem vrgla par piškotov in oddirjala ven pograbila svoje kolo in odkolesarila v šolo. pred šolo sem prišla točno takrat ko je zazvonilo za začetek pouka hitro sem stekla do omaric in se preobula. potem pa sem zagledala nekaj kar me je tako prestrašilo da sem skoraj padla v nezavest. videla sem kako pred Stefino omarico leži krvav nož.