Cookies and cigarettes 1. del
4
Hejj, odločila sem se napisati novo zgodbo, za kar pa me je navdihnila Liv s svojo zgodbo. Vsebuje teme, ki jih berete na lastno odgovornost in sicer v tem delu:
- cigarete
- neka oblika samopoškodovanja
Če ste se odločili prebrati, potem uživajte in dobrodošla so vsa mnenja in ideje.
Začutila sem, kako me je po licu nežno oplazila roka. Ležala sem v postelji in sprva nisem vedela kje sem. Toda pred mano se je naslikal poznan obraz, ki sem ga imela raje od vsega. Skoraj bela polt z azijskimi očmi, za katere vsi predvidevajo da so kitajske, vendar jaz vem, da so korejske. Zazrla sem se v njene čokoladno rjave oči, kot že tolikokrat prej. Iseul Sung. Moja punca, s katero sem si delila sobo v internatu že od prvega letnika srednje šole. Hoditi sva začeli malo po tem, ko sem dopolnila štirinajst, kar je pomenilo, da sva skupaj že leto in pol. Z rokami je zajela moj obraz in me nežno poljubila, jaz pa sem jo s svojimi objela okrog pasu. Nato je prekinila poljub in glavo zakopala v točko, kjer so se stikala moja ramena in vrat, in v tišini sva sedeli na moji postelji. Kot, da čas ne bi obstajal.
V naslednjem trenutku sem se znašla v parku, zunaj pa se je že temnilo. Pred menoj je stala Iseul, po licu pa ji je polzela solza.
»Resnično ne želim tega Eloise, vendar ne gre drugače. Naslednje leto končujem šolo in moji starši pričakujejo, da se bom vrnila domov v Korejo, po možnosti s fantom. Najine zveze nikakor ne bi odobravali. To, kar je med nama ne more trajati večno – ne more biti kaj več, kot srednješolska romanca. Zdaj se zdi izvedljivo, vendar na dolgi rok ne bo šlo, kajti moji starši želijo, da si najdem fanta in ustvarim družino,« segla je proti moji roki in nisem se upirala, ko jo je ponesla k ustnicam in jo narahlo poljubila. Začutila sem, kako so tudi meni začele kapljati solze.
»Našli bova način, ni ti treba storiti tega,« sem se slišala reči. Iseulin telefon je začel zvoniti – na njem se je izpisalo '엄마', za kar sem vedela, da pomeni mama.
»Oprosti,« je še zašepetala, preden je izpustila mojo roko in odšla po poti v parku, medtem pa govorila nekaj v korejščini.
Zbudila sem se z mokrimi lici, v sobi v internatu, ki sem jo še vedno delila z Iseul. Manj kot en mesec, pa bo odšla. Ozrla sem se okrog, vendar je nisem zagledala. Še dobro, tako ali tako si nisem želela, da bi me videla v takem stanju. Od kar me je pustila, sva poskusili ostati prijateljici, vendar moje srce tega ni zdržalo. Nisem se je ravno izogibala, toda nisem ji mogla pogledati v oči. Ne po tem, ko sem vedela, da bom bruhnila v jok. Počasi sem se dvignila iz postelje in nisem se potrudila preobleči v uniformo, samo zagrabila sem vžigalnik in škatlico cigaret, ter sedla kar na tla majhnega balkona. Prižgano cigareto sem globoko potegnila in dim izdihnila v topel jutranji zrak. Razmišljati sem začela o svoji novi cimri. Še eno leto me je ločilo od konca srednje šole, sklepala pa sem, da bom dobila kakšno iz prvega letnika, kajti starejše so večinoma že imele sobe.
Ko mi je zmanjkalo cigarete sem jo prislonila h levi roki, da je ugasnila in r jaz pa sem rahlo trznila od bolečine. Večinoma sem se že navadila tega, vendar je še vedno vsakokrat zabolelo. Vstala sem in se vrnila v sobo, kjer sem že skoraj prazno škatlico pospravila na posebno mesto pod posteljo.
»Kmalu bom mogla k Alis po novo,« sem si zamrmrala, ko sem nase tlačila uniformo v barvah šole – sive, črne in rdeče.
Na hitro sem si umila zobe, da sem odstranila vonj po cigaretah in uporabila parfum, če bi dim slučajno ostal v laseh. Nikoli me še niso dobili, vendar sem videla primere. Klicanje staršev, odvzem štipendije, začasna ali celo stalna izključitev… nisem imela želje po tem. Že tako ali tako nisem bila ravno vzorna hči, če pa bi moji starši izvedeli za kajenje, bi verjetno končala v popravnem domu med samimi čudaki, ki imajo kajenje za tako vsakdanjo aktivnost kot je na primer umivanje zob. Kot politik, si moj oče ni mogel privoščiti škandala s hčerjo.
Skoraj sem že odšla, ko sem na mizi zagledala škatlico z listkom na njej.
'V pekarni sem ti kupila tvoje najljubše piškote. Upam, da ti teknejo. – Iseul'
- cigarete
- neka oblika samopoškodovanja
Če ste se odločili prebrati, potem uživajte in dobrodošla so vsa mnenja in ideje.
Začutila sem, kako me je po licu nežno oplazila roka. Ležala sem v postelji in sprva nisem vedela kje sem. Toda pred mano se je naslikal poznan obraz, ki sem ga imela raje od vsega. Skoraj bela polt z azijskimi očmi, za katere vsi predvidevajo da so kitajske, vendar jaz vem, da so korejske. Zazrla sem se v njene čokoladno rjave oči, kot že tolikokrat prej. Iseul Sung. Moja punca, s katero sem si delila sobo v internatu že od prvega letnika srednje šole. Hoditi sva začeli malo po tem, ko sem dopolnila štirinajst, kar je pomenilo, da sva skupaj že leto in pol. Z rokami je zajela moj obraz in me nežno poljubila, jaz pa sem jo s svojimi objela okrog pasu. Nato je prekinila poljub in glavo zakopala v točko, kjer so se stikala moja ramena in vrat, in v tišini sva sedeli na moji postelji. Kot, da čas ne bi obstajal.
V naslednjem trenutku sem se znašla v parku, zunaj pa se je že temnilo. Pred menoj je stala Iseul, po licu pa ji je polzela solza.
»Resnično ne želim tega Eloise, vendar ne gre drugače. Naslednje leto končujem šolo in moji starši pričakujejo, da se bom vrnila domov v Korejo, po možnosti s fantom. Najine zveze nikakor ne bi odobravali. To, kar je med nama ne more trajati večno – ne more biti kaj več, kot srednješolska romanca. Zdaj se zdi izvedljivo, vendar na dolgi rok ne bo šlo, kajti moji starši želijo, da si najdem fanta in ustvarim družino,« segla je proti moji roki in nisem se upirala, ko jo je ponesla k ustnicam in jo narahlo poljubila. Začutila sem, kako so tudi meni začele kapljati solze.
»Našli bova način, ni ti treba storiti tega,« sem se slišala reči. Iseulin telefon je začel zvoniti – na njem se je izpisalo '엄마', za kar sem vedela, da pomeni mama.
»Oprosti,« je še zašepetala, preden je izpustila mojo roko in odšla po poti v parku, medtem pa govorila nekaj v korejščini.
Zbudila sem se z mokrimi lici, v sobi v internatu, ki sem jo še vedno delila z Iseul. Manj kot en mesec, pa bo odšla. Ozrla sem se okrog, vendar je nisem zagledala. Še dobro, tako ali tako si nisem želela, da bi me videla v takem stanju. Od kar me je pustila, sva poskusili ostati prijateljici, vendar moje srce tega ni zdržalo. Nisem se je ravno izogibala, toda nisem ji mogla pogledati v oči. Ne po tem, ko sem vedela, da bom bruhnila v jok. Počasi sem se dvignila iz postelje in nisem se potrudila preobleči v uniformo, samo zagrabila sem vžigalnik in škatlico cigaret, ter sedla kar na tla majhnega balkona. Prižgano cigareto sem globoko potegnila in dim izdihnila v topel jutranji zrak. Razmišljati sem začela o svoji novi cimri. Še eno leto me je ločilo od konca srednje šole, sklepala pa sem, da bom dobila kakšno iz prvega letnika, kajti starejše so večinoma že imele sobe.
Ko mi je zmanjkalo cigarete sem jo prislonila h levi roki, da je ugasnila in r jaz pa sem rahlo trznila od bolečine. Večinoma sem se že navadila tega, vendar je še vedno vsakokrat zabolelo. Vstala sem in se vrnila v sobo, kjer sem že skoraj prazno škatlico pospravila na posebno mesto pod posteljo.
»Kmalu bom mogla k Alis po novo,« sem si zamrmrala, ko sem nase tlačila uniformo v barvah šole – sive, črne in rdeče.
Na hitro sem si umila zobe, da sem odstranila vonj po cigaretah in uporabila parfum, če bi dim slučajno ostal v laseh. Nikoli me še niso dobili, vendar sem videla primere. Klicanje staršev, odvzem štipendije, začasna ali celo stalna izključitev… nisem imela želje po tem. Že tako ali tako nisem bila ravno vzorna hči, če pa bi moji starši izvedeli za kajenje, bi verjetno končala v popravnem domu med samimi čudaki, ki imajo kajenje za tako vsakdanjo aktivnost kot je na primer umivanje zob. Kot politik, si moj oče ni mogel privoščiti škandala s hčerjo.
Skoraj sem že odšla, ko sem na mizi zagledala škatlico z listkom na njej.
'V pekarni sem ti kupila tvoje najljubše piškote. Upam, da ti teknejo. – Iseul'
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejjjjjjjjjjjjjjjjj
Res mega zgodba NE MOREM VERJETI DA LAHKO NEKDO TAKO DOBRO PIŠE. Vse to s punco in cigaretami, Korejo, vse mi je zelo všeč. :)
Drugega nimam za reči
Res mega zgodba NE MOREM VERJETI DA LAHKO NEKDO TAKO DOBRO PIŠE. Vse to s punco in cigaretami, Korejo, vse mi je zelo všeč. :)
Drugega nimam za reči
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zelo dobra zgodba, sicer mi ni ravno fajn gledat kako sta dve punci skupaj, ampak v tej zgodbi izpade dokaj vredu:smiley:nadaljuj. Imaš super tematiko, edino mogoče bi lahko naredila daljše dele:grinning:
upam da kmalu pride nov del
upam da kmalu pride nov del
0
Moj odgovor:
Fun-girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Jaz sem v enega fanta
Hojjjj!
Jaz sem v enega fanta, ki je eno leto starejši. On me ne pozna. Sicer hodi na našo šolo in se ponavadi vidiva. Danes smo imeli plesni dan in smo plesali. In potem smo morali vsi 7.r pokazat ples in jaz sem ga vedno gledala on pa je mene parkrat pogledal. V bistvu sva izpostavila očesni stik. Nekaj dni nazaj, ko smo šli k drugemu predmetu sem se po pomoti zaletela v njega. Jaz sem se mu opravičevala on pa meni vredu je in se mi je nasmehnil. Prosim pomagajte. Kako naj vzpostavim čim boljši stik z njim. Strah me je tudi kaj bi mi na to rekli starši in sošolke.
Hvala za odgovore:innocent:
Jaz sem v enega fanta, ki je eno leto starejši. On me ne pozna. Sicer hodi na našo šolo in se ponavadi vidiva. Danes smo imeli plesni dan in smo plesali. In potem smo morali vsi 7.r pokazat ples in jaz sem ga vedno gledala on pa je mene parkrat pogledal. V bistvu sva izpostavila očesni stik. Nekaj dni nazaj, ko smo šli k drugemu predmetu sem se po pomoti zaletela v njega. Jaz sem se mu opravičevala on pa meni vredu je in se mi je nasmehnil. Prosim pomagajte. Kako naj vzpostavim čim boljši stik z njim. Strah me je tudi kaj bi mi na to rekli starši in sošolke.
Hvala za odgovore:innocent:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.