upam da vam je všeč.

ta del bo zelo krajši, zato ker imam malo časa

v hlevu so živali ponorele. poskusila sem umiriti Kraljico. Anna je pritekla in ko je videla moj namen je prikimala. Kraljico sem odpela iz vrvi in jo spustila skozi vrata hleva. tekla je zelo hitro ampak se mi je uspelo zgrabiti njenega vrata. zajahala sem jo, in Esther me je posnemala. Kraljici so ko nisem gledala zrasla krila, ki jih razprla in poleteli sva. Orlovski krik nama je sledil. z Esther na hrbtu! a niso se razburili samo pri nas. po celem gozdu so se. a samo midve sva leteli. Estherje kričala, jaz pa sem samo uživala v hladnem nočnem vetru. Orlovski krik se je umiril in pristal, da ga je Esther hitro okrotila. Kraljica pa očitno ne. poleteli sva višje. nad veje starodavnega gozda. preleteli sva krog in potem je poletela stran. zaupala sem ji, in spustila se je na travo. gozd je bil oddaljen kakih 500 metrov. pogledala sem v luno. pogledala sem svoje lase in opazila da so temno modri. kot Kraljičini vmes pa sem imela bele lase. pa ne od starosti. a tudi kraljica se je začela spreminjati. pod rogom ji je rasel bel mesec. v bljižini se je nakaj zganilo. nekaj velikega je hodilo proti nama. obedve veva kaj je to,saj samoroginja je vzela zalet in zbežali sva. obrnila sem se in videla ne-tisto kar sem pričakovala. zagladala sem postavo na zmaju! ki naju je dohajala. in potem priletiva v zavetje dreves. konec postave na zmaju. Kraljico sem spravila v hlev in se vrnila v hišico. tam pa me je Esther gedala kot da je z mano kaj narobe. "belo luno imaš na čelu, Nilolina" te besede so pomenile samo eno...