ZMAJI SI IZBEREJO LASTNIKA
Nekateri so iz jedilnice odšli v razrede, drugi pa do hlevov. S Saro sem odšla na dvorišče pred šolo. Kmalu je prišla učiteljica. "Dober dan. Danes ste tukaj, da se boste naučili jezditi zmaje, ali pa samoroge. Razdelila vas bom na nekaj skupin. Najprej pa, kdo je tukaj za zmaje?" je dejala. Jaz, Sara in še par drugih otrok je dvignilo roko. Učiteljica je prikimala in nas povabila, do hlevov z zmaji. "Torej, moje ime je Sisi Hoops, ampak me kar kličite Hoops ali pa učiteljica Hoops. Danes, se bomo spoznali z zmaji. Prvo, kar si zapomnite za današnjo uro, je da vi ne izberete zmaja, ampak on vas. Najprej, pa bomo odšli po hlevu, da spoznate nekatere zmaje. Izvolite še priboljške za njih." je dejala in nam v roke potisnila škatlico. V njej je bila hrana za zmaje. Dišalo je po vrtnicah, in malo sivke. Pa tudi malo moke? Učiteljica Hoops nas je odpeljala. Začeli smo z Mačjimi zmaji. Izgledali so zelo podolgovati. Imeli so brke. Ja res, in celo zmajevke. Nekateri so se morali res zelo zadržati. Učiteljica je povedala, da ti zmaji nimajo kril, ker valovijo po zraku, in to jih nekako naredi da letijo. No, pokazala nam je posnetek. Bilo je neverjetno. Nadaljevali smo z Metuljevskimi zmaji. Bili so nalašč podobni metuljem, ampak, dosti večji. Njihova telesa so bila svetlikajoče zelena. Kačjepastirski zmaji so se nas celo dotikali. "Ti zmaji, so najbolj družabni, a kadar postanjeo jezni, rajši zbežite. Takrat so noro nevarni." nas je opozorila učiteljica Hoops. Naslednji zmaji, so bili ognjeni. "Tem zmajem pravimo Ognjeviti. Samo izpeljanka je." nam je povedala učiteljica Hoops. Nekateri, so podobni malce Feniksu, ampak vsi so bili ognjeni. "Tile zmaji, so najbolj navajeni poletja, zato jih bomo pozimi redkeje jezdili." je pripomnilia učiteljica Hoops. En fant, ugotovila sem, da mu je ime Edward se je na enega, tako navadil. Bila sta si usojena, če mene vprašate. Naslednji zmaji so bili, Sanjski zmaji. Podobni žabicam (še posebej majhni zmaji), malim vijoličnim kreaturam, zelo lepi. Nekatere punce so takoj vzkliknile, ko so zagledala žabice. "Prihajamo, proti predzadnjim zmajem. Ti so Kačjepastrirski, ki jim rečemo Školjkarji. Tako je, poznamo dvojne Kačjepastirske, tisti prej so bili navadni, ti tukaj pa so Školjkarji. Namreč, kadar zagledajo školjke, takoj eno prilepio na svoja krila, a vedno med letenjem odpadejo. Nima nobene logike, a takšni pač so." je dejala učiteljica Hoops. Zadnji zmaji pa so bili Ledeni. Njihove luske, so bile ledeni kristali. Njihovo telo je bilo polno kristalčkov, in svetlikalo se je, v barvi modre. En zmaj je prišel do mene, me povohal in se obrnil. Majhni zmajčki, pa so se obešali po meni in Sari. "No, takole učenci. Zdaj pride moj najljubši del. Zmaji si bodo izbrali enega, ki bo njihov skrbnik. Postavite se lepo v vrsto, in počakajte. Ne se ustrašiti, če bodo zmaji pidrveli ven. Samo stojte, in če vas je strah, zaprite oči." je rekla učiteljica Hoops in odšla v hlev. Slišalo se je cviljenje vrat, ko je učiteljica spuščala ven zmaje. Na koncu, ko so bili vsi zunaj, je učiteljica klicala vsakega po vrsti. "Amanda, stopi ven iz kolone, vsi ostali, pa malo nazaj." Amanda je stopila iz kolone. Do nje je prišel zmaj, vrste Mačka. "Zdravo, moje ime je Azuri." je dejal zmaj, in se priklonil. Amanda se je tudi priklonila. Nato, je odšla nazaj v kolono. Nato, so bili na vrsti še Luka, ki je dobil vrsto ognjenih navadnih, Alya, ona je dobila kačje pastirjega navadnega, njena dvojčica Sirena, je dobila kačjega pastirja školjkarja, Edward je dobil ognjenega, (točno tistega, ki ga je prej božal-sem vam rekla, da sta si usojena), Karina je dobila Sanjskega, v barvi vijolične, ki sploh ni bil podoben žabici, Tristan je dobil ognjenega, Janet je dobila metuljskega, Chrysti je dobila metuljskega, Hans, je dobil ognjenega in na koncu sva bili medve s Saro. Sara je dobila mačjega. Na koncu pa še jaz. "Hedwig, na vrsti si." je dejala učiteljica Hoops. Stopila sem naprej, in do mene so prišli trije zmaji, nmato so se spogledali, in ali se meni samo tako zdi prikimali? Nato so se umaknili. Začutila sem srh, ali bom mar res ostala brez zmaja? Zaslišala sem šepet za mano, in roke na ramaha. Obrnila sem se in zagledala Saro. Ni bila najbolj vesela. Obrnila sem se nazaj, proti hlevu, v upanju, da bom zagledala zmaja. In sem ga res. Bil je tisti Ledeno-Kristalni, ki sem se ga prej dotaknila. Prišel je k meni, in naslonil glavo, na moje čelo. "Jaz sem Kristal, me veseli, Hedwig." se je predstavil in se priklonil. Sara je stopila malce na stran, in bila je vesela, tako kot jaz.

Etoga, novi del. Takoj grem pisati naslednjega, ker med tednom vrjetno ne bom mogla pisati zgodb. Upam, da vam je všeč, če mate kakšno idejo za ime za zmaje, žesko, ali pa moško, bi bila zelo vesela.