Nov del! Za tiste, ki ne spremljate pa prosim na koncu je en izziv, ki bo osrečil Pilovko 1! Vsaj to naredite za njo če že prebrali ne boste prosim! Hvala! :blush::wink: Uživajte v branju!
---------------
Naslednji dan sem odšla na novo šolo skupaj z Klaro. Bilo me je zelo strah, da se bojo norčevali iz mene... Niti slučajno si nisem hotela narediti čopa, saj bi se potem videl moj slušni aparat. Stopili sva v stavbo na velik hodnik. »Strah me je...« Sem zašepetala Klari in zraven nervozno opazovala dekleta in fante stare podobno kot jaz, ki so me gledali kot, da sem vesoljka. »Vse bo v redu.« Je odvrnila Klara in me rahlo objela čez ramena. Čudno mi je bilo zakaj me vsi tako gledajo. »Se slučajno vidi moj slušni aparat?!« Sem jo vprašala in hodila med omaricami, ki so ropotale med tem, ko so jih nekateri učenci odpirali in zapirali. Klara me pogleda. »Ne, po mojem vejo, da si nova učenka...« Me skuša nasmejati z pomežikom. Hodili sva do konca hodnika dokler ne prideva do učilnice. Potrkala sem in počasi odprla škripajoča vrata. »D-Dober dan...« Sem izjavila in si ogledovala veliko učencev za mizami, ki so me gledali. »Dragi učenci to je naša nova učenka Lucija.« Vsi učenci v razredu so tiho zamrmrali »Hej.« Ali pa so pomahali. Tudi jaz sem čisto tiho rekla »Hej.« Takrat sem si ponesreči lase poravnala za uho. Vsi so strmeli vame. Moj slušni aparat so opazili. »Nosi slušni aparat. Zato se prosim do nje lepo obnašajte.« Nekateri so si nekaj zašepetali, drugi prikimali tretji pa me le čudno gledali. »Lucija, usedi se za tisto klop poleg Klare.« S Klaro odkorakava do njene klopi in se druga drugi nasmehneva. Pouk je tekel normalno. Do odmora... Do mene je prišel fant. Slišala sem, da mu je ime Kevin. Rekel je: »A ti si ta gluha?« Me je vprašal in me ošinil z pogledom. Že to me je malo prizadelo ampak, če se me bo kot sošolko spomnil tako pač naj se... Prikimala sem in si z lasmi hotela zakriti slušni aparat. Takrat mi je postalo jasno. To je bil tisti fant, ki je včeraj blizu moje nove hiše drvel mimo na zelenem kolesu. »Včeraj sem te videl, ko si hotela iti čez cesto. Te že vidim kako se obnašaš neumno kot ena blondinka, ko si gluha!« Zasmejal se je in položil roko pred usta, da se njegov smeh nebi slišal. Solza mi je stekla po licu. Najprej ena, potem dve... Bilo je konec odmora in usesti smo se morali. Pred tem pa je prišel do mene Kevin in mi zašepetal: »Če komurkoli poveš kaj se je zgodilo in kaj sem ti rekel ti bo še žal!« Namrščil se je in se usedel nazaj na svoje mesto. Učiteljica je takoj opazila, da se jokam. »Lucija, je vse v redu?« V tistem trenutku sem se obrnila nazaj, da pogledam Kevina. Grdo me je pogledal in odkimal. Njegove besede so se mi ponovile v glavi. »Samo domotožje imam.«
»Pojdi na stranišče. Ko boš bolje pridi nazaj.« Prijazno se je nasmehnila in z roko pokazala proti vratom. Par fantov v zadnjih klopeh se je zasmejalo. »Ves čas se samo joka!« Je bleknil Tadej, ki je sedel zraven Kevina ter skušal zadrževati smeh. Preden sem odšla na hodnik do stranišča sem še malo počakala, da vidim kaj se bo zgodilo. »Kevin, Tadej in Anže še enkrat se smejte sošolki in grete k ravnatelju!« Kevin, Tadej in Anže so postali resni vendar je Tadej zarenčal Kevinu »Briga me!« Tako, da ga učiteljica ni morala slišati. Takoj za tem sem stekla na stranišče in se tam res zjokala. Gledala sem se ogledalo. Gledala sem svoj bled obraz. Svoje rjave lase. Svoj slušni aparat. Če to ne bi bila še vedno šola bi na stranišču ostala dokler Kevin in njegova druščina ne odidejo iz šole. Vrata stranišča je odprla Klara. »Lucija res mi je žal...«
»V redu je. Tudi, če bi poskusila hoditi na vse šole v državi bi se povsod norčevali...« Sem jo prekinila in si hitro obrisala solze, da jih nebi opazila. »Upam, da bom imela zdaj za nekaj časa mir, ko jih je opozorila...« Povedala sem ji celo kaj mi je Kevin rekel po tem, ko me je žalil. »Kaj ti pa lahko sploh naredi? Te ubije?« Se je zarežala in položila glavo na mojo mokro ramo od solz. »Ne moreš spremeniti tega kar si. Vsi imamo prednosti in slabosti...«
»Ampak jaz imam največjo slabost na svetu!« Sem nagnila glavo proti stropu in zahlipala. Solze so se mi spet ulile. »Nikoli več nočem videti ali slišati koga, ki bi se norčeval iz mene! Ampak vem, da to ne bo mogoče...« Spet sem zajokala ampak tokrat solz nisem skrivala pred Klaro. Tudi človek, ki ima priznanje za najboljšega pomagača, ko si v stiski in te zafrkavajo mi ne bi mogel pomagati.
Nekaj minut po tem sva odšle nazaj v razred. Do konca pouka na srečo nisem več slišala Kevinovega glasu razen, ko ga je poklicala učiteljica. Zvonec je naznanil konec pouka. Z Klaro sva stekle iz stavbe in se znebili Kevina in ostalih fantov kolikor hitro sva morali. Takrat sem bila zelo srečna, da imam ob sebi Klaro. Na začetku sem dvomila, da mi bo karkoli pomagala ampak, če ne drugega mi dela družbo. In ob tem sem presrečna. Skupaj sva se zabavali, kot, da sva najboljši prijateljici. Čeprav mi nobeden ne more pomagati z mojim problemom sem lahko srečna, da imam vsaj družino, družbo in dom. Mogoče res trpim in se ne počutim najbolje, ko se norčujejo iz mene ampak vem, da so ljudje kot jaz, ki pa nimajo ne družine, ne družbe in ne doma.

----------------
Dragi pilovci in pilovke, ki ste prišli do konca tega dela :blush:!
Hvala, da ste si prebrali tale del! Ress bi mi veliko pomenilo, če bi komentirali, in lajkali tole zgodbo. S TEM BOTE OSREČILI TUDI P1, ki kot sem že pri prvem delu povedala ima podobne težave. P1 OSTANI MOČNA IN (UPAM DA) POD TOLE OBJAVO BO VELIKO POZITIVNIH KOMENTARJEV!

Danes pa imam za vas izziv! Na vsakega, ki bo pod temle delom komentiral (Tudi če ni prebral zgodbe!) naj napiše komentar za p1, ker se je v eni objavi izlila in nam zaupala kako ji je težko! Napišite ji nek spodbuden komentar! Kdor bo se bom naročila na njega :blush:! Moj primer:

Draga Pilovka 1!
Si ena super oseba!!!! In še preden si mi povedala, da nosiš slušni aparat nisem dvomila v to, da si prekrasna oseba. Res hvala ker ti je mar zame!!! :sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart: (in če to bereš p1 v kotičku sem ti napisala en DOLG komentar kjer ti še več povem in se izlijem ter sem ti tudi napisala kako je potekal moj včerajšni dan in take stvari in kot si opazila sem vzela en delček iz tvoje objave ko si se izlila; tisti, ko ti je eden enkrat rekel da si neumna blondinka pa to, in upam da ti je ok :heartpulse::heartpulse::heartpulse: UŽIVAJ POLETJE IN SPOROČI KO BOŠ SPET PRIŠLA NAZAJ NA PIL LYSMMMM)
Lp, Blank