Živjo metuljčki.


“Dovolj!” Vsi so me vprašujoče pogledali. “Vse pošasti smo edinstvene.” Do konca večerje so bili vsi tiho, jaz pa sem se vsa nejevoljna spravila v posteljo.
Ko sem odprla oči sem nad seboj zagledala mamino glavo.
“Uredi se.”
“Ja ja.” Skobacala sem se iz udobne postelje s črno rjuho in oblekla najlepšo obleko, kar sem jih našla. Bila je črna z tančico spodaj ampak sem si premislila in sem vzela črno z rdečim ovratnikom.
“Tu imaš uniformo.” Pomolila mi je črno kratko obleko z kravato.
“To naj oblečem?” Pokimala je. Pozajtrkovala sem in se odpravila h črni limuzini.
Ko sem vstopila pred veliko stavbo, višjo kot s petimi nadstropji, ki je bila črne barve. Pred njo so se pogovarjali in kričali dijaki. Ko so zagledali mene, moja brata in ravnateljico so vsi utihnili. Ravnateljica s črnimi lasmi in figo v enaki obleki, kot mi jih je premerila in med njimi izbrala dva fanta.
“Ti visok, suh, s kratkimi in ravnimi lasmi črne barve sem. In ti tisti, ki je vsak zletek v priporu sem.” Sledil ji je visok fant glavo višji od mene in tip enake višine kot jaz in ne debel in ne suh z kot oglje črnimi kodrastimi lasmi.
“Razkažita zolo!” Oba sta jo ubogala in me pozvala naj jima sledim. Začel je tisti, ki je enako visok kot jaz.
“Si hodila v kletko?”
“Ja.”
“Lepo.”
“Ti si?”
“Ja.”
“Kako vama je ime?”
“Lysander.” Je odvrnil visok tip.
“Meni pa Vladimir.” Je odgovoril tisti, ki je enako visok kot jaz. Vstopili smo v učilnico s črnimi vrati in krvavo rdečimi stenami.
“Pozdravljeni učenci,” je rekla visoka profesorica, v enaki obleki kot jaz in s črnimi dolgimi lasmi. “Danes imamo novo učenko.” Takrat sem vstopila. Požela sem ogromen aplavz. “Dobro kot že vsi veste, to je Aisha. Aisha sem učiteljica Seraphina Nightshade. Aisha Drakonhart.” Pokimala sem. “No jaz učim Krvni Katolizator. Sedeš lahko med Lysandra in Vladimirja.” Upoštevala sem učiteljico, ta pa mi je dala urnik. “Aisha do kje ste prišli v domači šoli?”
“Do sporov med mojo družino torej Drakonharti in Valkarioni.”
“Vi ste že tam? Mi smo prišli šele do družine Bludhaven. No učenci pripravite zvezke in učbenike. Odprite na strani 325. No družina Bludhaven je bila kraljeva družina, ki je ustrahovala ljudi. Sredi noči so se prikradli k hiši in vsako noč ubili po enega človeka. Človeška javnost je vsako noč zabeležila več smrti. Z vsako smrtjo pa se je povečalo število ljudi. Ker pa ti vampirji še niso bili tako vsposobljeni so jih okužili s črnimi kozami. Ljudje so mislili, da so čarovnice in nadnaravne sile so bile ampak ne čarovnice. To se je dogajalo v 6. stoletju. Umrlo je na tisoče ljudi in vampirji so dobili hrano. Ta kraljeva družina je vladala kar nekaj časa ampak je zadnji moški vladar imel le eno hčerko, ki pa je prevzela možev priimek. Družina Bludhaven pa ni storila le...”
“Hej Aisha.” Nejevoljna sem pogledala proti Vladimirju. Kos papirja je želel vreči v dekle pred mano. Jaz pa sem njegov met prestregla in mu papir zabrisala v glavo. Nejevoljno me je gledal jaz pa sem si naprej urejala zapiske. Ko je zazvonilo sem stvari pospravila v torbo.
“Lysander kje imamo naslednjo uro?”
“Naslednjo uro imamo Nočno Kroniko pri profesorici Isolde Ravenscroft.” Pokimala sem mu. Vodil me je do učilnice, kjer smo imeli slovnico. Učiteljica me je pozdravila in se predstavila. Tokrat sem sedela zraven punce v katero je hotel Vladimir zabrisati papir. Brala je učbenik za Krvni Katolizator. Imela je črne dolge lase in bila majhne postave izgledala je zelo drobčkana.
“Živjo.”
“O hej Aisha.”
“Kako je pa tebi ime?”
“Elara.” V tistem je zazvonilo.
“Pozdravljeni učenci. Danes beremo knjigo z naslovom Preliv najine krvi...” Vse sva si lepo izpisovale. Tudi pri tej uri je Vladimir spet delal traparije. V vame je metal papirčke, jaz pa se na to nisem ozirala. “Za domačo nalogo preberite prvo poglavje knjige.” In ko je to izrekla je zvonilo.
“Zakaj si metal papirčke vame Vladimir?!”
“Da bi se obrnila.” Ošinila sem ga z grdim pogledom in se pridružila Lysandru in Elari.
“Kaj imamo zdaj?”
“Aisha zdaj imamo Večno Relikvijo pri Matkarci.”
“Pri komu?”
“Tu smo.” Je rekel in vstopili smo v enak razred vsem drugim učilnicam. Zagledala sem visoko učiteljico s črnim pažem.
“Pozdravljena Aisha. Verjetno se sprašuješ kdo sem. No sem profesorica Večne Relikvije Lavinia Vespera. Usedi se zraven Selene.” Upoštevala sem učiteljico in se usedla zraven zmerno visoke punce z črnimi lasmi spetimi v visok čop. Po ustih je nekaj mlela.
“Hej, ti si verjetno Selene.” Dekle je prikimalo.
“Ti pa Aisha Drakonhart. OMB govoriš z mano.” Punca se je zdela na prvi pogled zelo prijazna. Tedaj pa se je zaslišala znana melodija zvonca.
“Dober dan učenci. Danes imamo osnove tako imenovane matematike. Učili se bomo...” S Selen sva vse zapisovali ampak ona je kmalu odnehala. Nisem se pretirano menila za to. Na žalost je bil tudi to uro za mano Vladimir, ki je metal vame delčke peresa.
“Kaj je?!”
“Dolgčas mi je.”
“Aisha! Vladimir!” Me je pozvala učiteljica. Obrnila sem se.
“Oprostite. Vladimir vame meče delčke peresa.”
“Res je.” So mi pritegnili Lysander, Elara, ki sta nasproti naju in Selene.
“Vladimir po pouku pojdi k razredničarki! In jaz bom šla s tabo!” Tako je razrešila probleme in nadaljevala z uro. Ko je zvonilo je še zaklicala: “Za domačo nalogo rešite stran 365!” Verjetno je več kot polovica ni slišala, saj so se vsi skrili neznano kam. Selene, Elara in Lysander so šli z mano.
“Hvala, da ste me branili.”
“Le govorili smo resnico.” Je odvrnil Lysander in mi pomežiknil ter se ustavil pred vrati učilnice. V notranjosti nas je pričakala visoka vampirka s črnimi kodri.
“Pozdravljena Aisha. Sem Lilith Druven. Učim Svetlobo Senk, kjer kot ti že ime pove ustvarjamo svetlobo. Vampirsko svetlobo. Boš že videla.” V tistem je zvonilo. Šele zdaj sem ugotovila, da ta učilnica nima miz. “Dober dan učenci. Prejšnjič smo kazali korake za ustvarjanje zelene svetlobe in pokažimo Aishi kaj smo se naučili.”
“Gospa profesorica, res ni treba to smo počeli že doma.” Ustvarila sem zelen žarek.
“No torej gremo na ustvarjanje rdeče svetlobe. Zelo priročno za prevaro ljudi, ki mislijo, da so v oblaku krvi.” To uro sem se postavila na čisto drug konec kot Vladimir, saj ga res nisem imela namena prenašati. Tukaj je čas mineval čisto drugače kot doma in je kmalu zvonilo. Ta profesorica nam ni naložila nič naloge in se je le nasmehnila, ko smo odhajali iz razreda.
“Sedaj imamo Lunarno Svito pri učitelju Eliasu Thornfieldu. Na daj si gor rokavice in haljo. Ta naš učitelj izvaja poizkuse.” Ta učilnica je bila opremljena z mizami, ki so bile postavljene v kvadrate.
“Pozdravljena Aisha. Kot so ti verjetno že povedali sem tako imenovani znanstveni profesor.” Pokimala sem mu. Ko je bil ves razred zbran je začel. “Dober dan. Ker imamo novo učenko se moramo še enkrat dati v skupine.” V skupino smo se dali jaz, Lysander, Elara in Selene. Pri tej uri smo delali umetno kri in še izumljali razne bolezni. Vsaki skupini je dodelil različne naloge. Nam je dal, da ustvarimo protistrup za vse človeške bolezni.
“Podaj mi cianovo alkuminibujskovenomanožalo kislino.” Lysander mi je podal modro tekočino in me prijel za roko. Zardela sem in skrila obraz, da drugi tega ne bi videli. Potem pa me je malo pošprical z quetinovo kislino, ki jo je ustvaril nek človeški Quetin. Seveda mu nisem ostala dolžna in sem ga pošpricala z današnjim protistrupom. Vsi smo se na vsa usta krohotali. Komaj smo spojili obe kislini pa je že zvonilo konec pete ure.
“Sedaj imamo Hči Teme. Haljo si kar nazaj obleči. Pri umetnostnem Maximilijanu Croweu.” Mi je samodejno rekel Lysander. Šli smo naprej po hodniki v umetniško učilnico.
“Pozdravljena Aisha. Tukaj imamo umetnost, da se sprostite.” Postavil me je pred veliko platno, na katerega sem morala risati. Pa saj mi ni šlo tako slabo. Vmes je govoril, da lahko na platno bruhamo in lepo razporedimo barve in dobimo prečudovito umetnino. Komaj sem narisala osnovo pa se je ura že končala. Pa kam hiti ta čas. Odpravila sem se ven iz razreda.
“Sedaj imamo Kamen Noči pri katerem nam kažejo najnevarnejše stoletja pozabljene uroke.” Mi je spet pripovedoval Lysander. Ko sem vztopila v učilnico sem ugotovila, da je ta učilnica enaka učilnici Lunarne Svite. Za vsako mizo je bil po en kotel.
“Pozdravljena Aisha. Sem Dante Ravenscroft. Ti in vi trije se postavite tjale.” Pokazal nam je mizo ob kotu v prvi vrsti. Ubogljivo smo sedli. Zraven mene se je usedel Lysander, nasproti mene Elara in zraven nje Selene. “Dobro. Tu poučujem uroke, ki so bili skriti stoletja. S tem lahko tudi obranimo državo. V zadnjem času sem dobil podatke, da so odkrili nove recepte in vi jih boste naredili. To bo tudi vaš izpit za prvi semester.” Dal nam je kos pergamenta. Vsak izmed nas je prebral pergament. Malo smo se pogovarjali o stvareh, ki za moje pojme ne sodijo v šolo. Ozrla sem se za drugo mizo in videla Vladimirja. Sključen in obdan z ljudmi, ki jih ne mara se mi je zasmilil. Potem pa je zvonilo.
“Sedaj imamo Krunico Perpetuum pri Julianu Ashfordu.” Mi je samodejno rekel Lysander. Obstala sem. “Počakala boš Vladimirja.” Kako mu je uspelo prebrati moje misli. Vladimir je izstopil in z njim sem šla v razred.
“Pozdravljena Aisha.” Me je kratko pozdravil profesor. Pokimala sem in šla na svoje mesto. “Tukaj delamo v skupinah. Vsaka skupina naredi svoj znameniti artefakt, s katerim lahko uravnava ravnovesje.” Na mizah smo imeli stvari, iz katerih naj bi naredili načrt. Vzela sem kos pergamenta in po njemu začela kracati. Druščini se je zdela skica simpatična, so pa dodali nekaj idej. Naredili smo perfektno skico, ki smo jo končali ko je zvonilo.
“Sedaj smo po osmih urah končali s poukom. Gremo v Krvavi zob na kosilo?” Je predlagal Lysander in njegova ideja je bila soglasno sprejeta.
“Čakajte!” Sem rekla in stekla po črnem hodniku po stopnicah, kjer sem prišla na zeleno šolsko dvorišče. “Vladimir! VLADIMIR!”
“Ja Aisha?”
“Ah tukaj si. Bi šel v Krvavi zob?” Prikimal mi je. Skupaj sva se odpravila po zeleni trati k moji druščini. Šli smo po glavni cesti naprej in prišli do stavbe, ki je spominjala na kapljico krvi, ki je bila narobe obrnjena. Vstopili smo v notranjost zelene barve, z čudovitimi vijoličnimi mizami in stoli. Vsedli smo se za eno izmed miz v kotu. K nam je priletela čarovnica, ki je imela oblečeno zeleno majico in vijolično krilo. Na nosu je imela veliko bradavico in bila je precej obilna. Imela je drekasto rjave lase spete v figo.
“Kaj boste?” Je vedro vprašala.
“Potteraijev obrok za vse.” Gospa je pokimala.
“Je to Aisha Drakonhart?! Ne rabite plačati. Aisha dala ti bom še dodatno hrano za družino.” Vsa vesela je stekla v kuhinjo.
“Na to se bom lahko privadil.” Je rekel Lysander in se zleknil na stolu.
“Lysander!” Smo hkrati vzkliknile jaz, Elara in Selene. Nato smo se vsi smejali. Res ne vem kako dolgo le, da se je pred nami nenadoma pojavila debelušna čarovnica s petimi pladnji.
“To ni še vse.” Je vzkliknila in spet izginila kdove kam.
“Česa se naj najprej lotim?” Sem vprašala in se zazrla v pladenj, ki je stal pred menoj.
“Še nikoli nisi bila v Krvavem zobu?” Je zmedeno vprašal Lysander, medtem ko si je v usta nabašal celo goro ananasove juhe s krvjo.
“Ne.” Sem mu odvrnila.
“Začneš z juho.” Mi je odvrnil in izpraznil cel krožnik juhe.
“Ne začneš s solato.” Mu je odvrnila Selene.
“Ne pa ne, začneš s krompirjem.” Ju je zavrnila Elara.
“Vsi se motite začneš z mesom.” Je odvrnil Vladimir. Potem je sledil dvoboj, ki je govoril o tem, katero jed moraš najprej pojesti. Medtem sem se odločila, da bom upoštevala Lysandrov predlog in sem jedla juho. Medtem sem se iz srca nasmejala.


Jap to je ta del. Sedaj bodo pa dileme iz Aishine strani. Za koga ste vi za Lysandra ali Vladimirja? Jaz ne smem povedati svojega mnenja, saj poznam zgodbo.
Heart