Živjo metuljčki.
Zdaj bodo deli dvakrat daljši.

“Nesi tole mami,” sem pomolila povabilo Csabi, ki je bil že volkodlak in se je kot kuža po štirih kosmatih nogah z pismom v gobčku odpravil po stopnicah navzdol. Midve pa sva mu sledile. Ko sva prišli v jedilnico je začel Marko.
“Zakaj izgledaš kot normalnež?”
“Am... Poizkušam nove tehnike, kako bom lahko ustrahovala državljane,” sem se mu poizkušala zlagati.
“Zanimiva tehnika.”
“Am hvala.”
“Vampirček moj, pojdi se pripraviti za večerjo,” je rekla mami in očitno je bilo, da so sredi neke pomembne debate. Konec koncev so to najboljši državni uradniki. Nikoli me ni posebno zanimalo kaj počnejo na teh njihovih debatah. V večini so vsi neki pomembni ljudje, se je pa že zgodilo, da ji je pomagal duh preminule človeške Marije Terezije. ČLOVEŠKE VLADARICE! No kljub mojemu začudenju je baje zelo vplivala na našo mami. BAJE! Šla sem po desnem stopnišču v svojo sobo in poklicala Lano.
“Lana!” sem jo poklicala ampak ni bilo odziva. “LANA!” sem zavpila glasneje in takrat se je le prikazala.
“Ja?”
“Mi daš proti napoj.”
“Za kaj?”
“Za spremenitev nazaj v pošast.”
“Nimam ga še.”
“Kako to misliš?!”
“Nimam ga.”
“S čim pa si se ukvarjala celo popoldne?!”
“S skrivno formulo, za katero ne smem nikomur črhniti niti besedice.”
“Kdo ti je pa to vbil v glavo?”
“Pač poizkušam nov recept za napoj.”
“Sama?”
“Ja in tudi sama sem se odločila, da ne bom nikomur povedala.”
“Dobro no, tole tvojo formulo ali karkoli že bom pustila pri miru ampak mi svetuj, kaj naj naredim.”
“Lahko ti dam recept, pri katerem postaneš žaba.”
“Ne, zagotovo bodo ugotovili, da nekdo manjka.”
“Kaj si jim pa rekla?”
“Rekla sem jim, da poizkušam nove tehnike za ustrahovanje državljanov.”
“No reci, da učinek deluje cel dan.”
“Pa misliš, da mi bodo verjeli?”
“Am ne vem no.”
“Dobro. Hvala.”
“Ni problema sestrica.” Po tem pogovoru sem se namenila dol, proti jedilnici. Vrata so bila odprta. Čudno. No šla sem v jedilnico in pozdravila vse prisotne. Že sem se pripravila, da bi jim pojasnila zakaj sem prišla, ampak me je prekinil Andrej.
“Koliko časa ti bo tole delovalo.”
“Ravno to sem vam mislila povedati, ampak si me prekinil. No urok bo deloval cel dan.”
“Torej boš na večerji kot človek?”
“Ja.”
“Jutri boš pa za dvoboj tvojih bratov tudi že vampirka Aisha kot jo poznamo?”
“Ja.”
“Dobro. Čakaj Adela ali nisi rekla, da imaš neka ličila?”
“Ja imam jih,” je Markotu odgovorila Adela. Priklonila sem se velikim učenjakom in zapustila jedilnico.
“Aisha,” me je poklicala mami. Obrnila sem se in se ji zazrla v oči. “Povej sorojencem, da bo večerja ob osmih.” Pokimala sem in se napotila v prvo nadstropje in jim zares povedala novico.
“Vsi otroci sem!” sem zavpila in ko je bila cela četa dvajsetih bratov in sester se je prikazala pred mano. Ko sem bila res prepričana, da so to vsi sem naznanila veliko novico. “Danes je večerja ob Osmih.” Pokimali so in se napotili vsak v svojo sobo razen najmlajših dvojčkov.
“Aisha,” me je poklicala Jenny. Vprašujoče sem jo pogledala. “Mi prosim pomagaš pri nečem.” Pokimala sem mali drakonki.
“Meni tudi,” je pristavil Adrijan, njen dvojček, ki ima moči spremeniti človeka v katerokoli pošast, zato ga imenujem medeja. Pokimala sem dvojčkoma in stopila z njima v njuno sobo.
“Brez zamere ampak tukaj je pravi kaos!”
“Zato sva te pa poklicala, da bi nama pomagala pospraviti.”
“Ja le na hitro skočim v kopalnico.” Povzpela sem se po stopnišču in zavila desno. Na sredini nadstropja imamo veliko kopalnico v kateri so ploščice rdeče barve in tuškabina v sivi barvi. Vzela sem Adelino usnjeno torbico, ki jo vedno kadar pride sem pusti na obešalniku v predsobi. Vzela sem jo v roke in se napotila v kopalnico. Hvalabogu je bila prazna, za sabo pa sem zaklenila vrata. Odprla sem njeno torbico in tam zagledala razna senčila, maskare in pudre. Očitno imamo tudi pošasti ličila.
Pogledala sem v ogledalo, ki je bilo rahlo zamegljeno in mu rekla: “Daj mi primerne stvari, da se lahko naličim z Adelinimi ličili.” Ogledalo je bilo spet normalno ogledalo. Najprej sem si umila obraz. Z mokrim obrazom sem se zazrla v podobo pred ogledalom. Blond lasje mi res ne pašejo.
“Sem mislilo, da si vampirka,” me je izzivalo ogledalo.
“Veš, da sem vampirka,” sem mu odvrnila.
“Vampirka z blond lasmi. Pa ja.”
“Ja č imam sedaj blond lase.”
“Do kdaj pa?”
“Do jutri.”
“No super. Prav nič privlačna nisi s temi lasmi.” Sem prav slišala? Se mi je naše neumno ogledalo pravkar smejalo?
"Kako si pa prišel do tega odkritja?”
“Po navadi vedno prosiš za ogledalo, ki zazna vampirja.”
“Veš, da imamo ogledalo, ki zaznava vampirje. Zdaj pa bodi tiho!” Ravno sem si nanesla konico maskare k obrazu, ko je ogledalo zavzdihnilo. Maskara se mi je zaradi presenečenja razmazala po vsem obrazu. Grdo sem ga pogledala.
“Bom tiho.” Lepo sem se namazala in ličila dala v torbico, torbico pa za obešalnik. Ko sem izgledala kot vampirka sem odšla v sobo od dvojčkov. Ko je bila čista kot iz škatlice pa je bil že čas za večerjo.

Naslednje jutro me je zbudilo vpitje. Saj res Tim in Lovro se bojujeta za mesto nimfe. Preoblekla sem se in ugotovila, da imata danes Tim in Lovro dvoboj. Vzela sem majhne lobanje, ki so plavale po mleku in kričale. Na to se nisem ozirala in sem hrano vrgla vase. Šla sem na vrt, ki je bil že spremenjen v stadion. Vsi so se z nečem basali, le Lovro in Tim sta trenirala. Živčno sta se spogledovala. Šla sem na sredo.
“Ne bodita živčna no. Marsikdo že pozna vajino usodo. Zmagala bosta tisto, kar bosta izenačena.”
“Čakaj Aisha to je tekmovanje za nimfo a ne?” Pokimala sem in se zasukala na petah. Šla sem v prvo vrsto, kjer bom gledala brata. Vsaj enkrat nisem v središču pozornosti. Takrat je oči zapiskal na piščalko.
“Dobro! Mir! Vsi poslušajte!” Vsi smo mu prisluhnili. “Danes se bojujeta Lovro in Tim za mesto nimfe.” Ko je to izrekel so se pojavile tri naloge. “Dobro prva naloga je obvladovanje moči. Prvi gre Lovro.” Lovro se je pognal in rešil nalogo v minuti in pol. “Tim sedaj pa ti.” Tim se je pognal in brez ene same napake obvladal vse ovire. Progo je zaključil v pol minute. “Odlično otroka zaenkrat kaže, da bo zmagal Tim,” je nadaljeval oče. Sledila je odzivnost. Adrijan je pričaral ognjeno pošast, ki jo je Tim pogasil ena dve tri. Lovro se je malo bolj namučil in potrto obstal, saj je vedel, da je že praktično brez moči nimfe. Zasmilil se mi je. Očka je videl, da je izmučen in je naznanil, da imamo krajšo pavzo. Jaz sem šla do bratov.
“Karkoli storita, ne sprita se.”
“Zakaj?” je nataknjeno vprašal Lovro.
“Ker to določa usoda in tudi tista moč, ki ji pripadaš. Lovro, ti boš super demon in Tim, ti boš super nimfa.”
“Kako veš Aisha?” sta vprašala v en glas.
“Ker vaju poznam.”
“Dobro vsi nazaj na mesta.” Upoštevali smo očkov ukaz in obrnila sem se ter ju pogledala in onadva sta takoj razumela kaj mislim. Instinkt trojčkov, kaj naj rečem. Pokimala sta mi in se spogledala ter si segla v dlani. Takrat pa je nekdo iz publike začel močno kašljati. “Imamo še vedno pavzo.” Ko je to rekel moj preljubi oče je stekel z Nežo za petami do ubogega človeka sem izrabila priložnost in stekla do fantov.
“Srečno naključje.”
“Se strinjam Aisha in Tim nisem ljubosumen...”
“Daj Lovro ne nakladaj. Saj vesta, da sem vama namenila pogled: Če se skregata zaradi tega trapastega tekmovanja sta nasrkala.”
“Bom povedal tudi v Timovem imenu, da sva te čisto razumela. Veva težko je imeti trojčke ampak kaj je smisel, da imamo družino, če ne sodelujemo.”
“Oooooooooooo.”
“Tim ne razneži se in Lovro super povedano. Morata se razumeti, če pa se skregata zaradi tega trapastega testa bosta oba nasrkala. Prisežem.” Pokimala sta.
“Bomo šli popoldne...” Nikoli ne bom izvedela, saj se je ravno v tistem oglasil oči.
“Vsi na mesta. Začeli bomo. Zadnja naloga je boj med nimfama. Pravila so enostavna. Lahko delata piruete in akrobacije ampak ne smeta se brcati in udarjati. Pravzaprav ne smeta delati nič fizičnega. Tepeta se lahko le z močmi nimfe in zbadljivkami.” Vsi smo zaploskali in zaslišal se je pok, ki je pomenil začetek tekme.
“Poslovi se od svojih moči bratec.” Je rekel Tim in zalil Lovra.
“Še vedno lahko zmagam.” Mu je odvrnil slednji in ponovil Timovo metodo, le da je Tim to sprevidel in se sunkovito umaknil in voda je priletela naravnost v Adelin obraz. Adela je zakričala tako, da so šle iz gnezd vse ptice. Vsi gledalci smo se zazrli v njo nek možakar v črni uniformi, s črnimi lasmi in belo poltjo podal robček. Adela ga je kot prava dama vzela in mu pokimala. Mene to ni zanimalo pa še smešno je bilo gledati mokro Adelo. Fanta sta imela še neke besedne igre, ki pa jih nisem slišala, saj so vsi skakali okoli mamine tete. Na koncu je Tim Lovra vsega mokrega spravil na tla. Takrat je zapiskal oči in mami je spet zgrabila Grabilec moči. Fanta sta imela še mojo moč in tako smo končno končali s tem. Ravno, ko sem hotela oditi sem zaslišala znani ženski glas, ki me je klical zato sem se obrnila na petah in odšla k mami.
“Ja mami?” sem jo vprašala.
“Dobro imam velike novice!”
“Kakšne?”
“Dobro verjetno tega ne veste ampak Adela je ravnateljica najboljše državne zole.” Zastal mi je dih. Zakaj takrat nisem prisluškovala? Samo za vampirje ali tudi za vse druge pošasti? Nikoli se nisem preveč zanimala za državno zolo ampak morala bi se.
“Vem, da je to morda šokantno za vas ampak ja. Vodim vse dele državne zole. Imamo posebne oddelke za vsako pošast. Vsako nadstropje pripada eni vrsti pošasti. Jedilnica in knjižnica sta skupni. Potem imamo pa še vodje raznih oddelkov. Vsaka pošast skrbi za svoj oddelek.”
“Kaj pa garderobe?”
“Garderobe so ločene. Vsaka vrsta pošasti ima svojo garderobo.”
“Kaj pa...?”
“Ostalo izveste jutri.”
“Kako to mislite jutri?”
“Jutri imate ogled in prvi dan pouka.” Izgledalo je kot, da hoče Tim še nekaj vprašati ampak se je Adela urno zasukala na petah in skupaj z tistim osebnim pomočnikom ali kdorkoli pač je tisti, ki ji povsod sledi odšel z njo proti jedilnici mami pa za njima. Na dvorišču smo tako ostali sami. Do jedilnice smo vsi molčali in vsak izmed nas je urejal svoje misli. Med večerjo je bilo vzdušje čisto normalno. Niti eden izmed odraslih ni rekel niti besedice o našem nadaljnjem šolanju. Ravno nasprotno. Počutila sem se kot, da nam delajo reklamo. Med večerjo je bila tiho le Adela.
“Moji demoni se zelo dobro učijo, saj sem jaz vodja oddelka za demone,” se je hvalil Marko.
“No moje nimfe so vse zelo uspešne. Konec koncev sem jaz vodja oddelka za nimfe,” mu je vrnila Marija.
“Aja no moji frankeinstaini so najboljši,” je rekla Ana. In tako so se odrasli prepirali čigav oddelek pošasti je najboljši.

Prosim povejte svoje mnenje.
Lep vikend,
Heart