MOJ OPIS
Sem navadna punca, ki obožuje naravo in živali. No, mogoče sem nadpovprečno nadarjena za nekatere stvari. In ja, čeprav si to ne rada priznam moram povedati tudi da sem zelo lepa. Čeprav to sovražim. Ne vem, ampak zato se mi zdi da preveč izzstopam. Imam svetle goste lase z blond prameni. Moje oči so sinje modre, ko sem jezna pa kot bi gledal nevihto. Sem normalno visoka, ampak zelo suha. Imam mamo, očeta in 2 mlajša bratca, ki sta ponavadi super. Tako da, smo precej normalna družina.

Ko sem bila mlajša sem oboževala mačke. Zdaj pa sem nora na konje. Stara sem 13 let in hodim v 8. razred. Vsak teden hodim jahat v bližnji klub, kjer sem opravila tudi jahača 1 in 2. Nekega dne, ko sem spet šla na jahanje sem tam zagledala novega konja. To je bila najlepša žival, kar sem jih kdaj videla. Žrebec je bil črne barve, le na čelu je imel lepo belo liso. Šla sem do svoje učiteljice in jo vprašala zakaj je ta konj tu in pa seveda kako mu je ime.
"Ime mu je Ghaalib. Prejšnji lastniki so ga ulovili in si ga prilastili. Zelo je mlad. Star je komaj štiri leta, ujahan pa še ni. Preveč je divji, ampak je pa krasen in tudi izredno hiter. Pazi, da mu ne hodiš preveč blizu! Zelo je napadalen."
Jaz pa sem se vanj že zaljubila. Po uri jahanja sem hitro odšla domov, ter stekla povedat svoji bff Lottie, da je v klubu nov konj. Tudi ona obožuje jahanje in seveda konje.
"Lottie, Lottie!!!!! Kje si?!"
"Hanna!! Kaj se je zgodilo? Zakaj tako kričiš?!"
"V klubu je nov konj! Ime mu je Ghaalib! A veš kako je krasen! Črn z belo liso na čelu. Ampak učiteljica pravi, da je zelo napadalen in da ga nihče ne more jahat. Jaz sem se pa že zaljubila vanj!" Sem ji hitela pripovedovati.
"Hanna, s tvojim talentom to ne bo tak problem. Saj ti vse živali zaupajo. Obljubim pa, da ti bom pomagala. Saj si moja najboljša prijateljica."
Tako sem pomirjena odšla domov. Od takrat naprej sem vsak dan hodila gledat Ghaaliba. Nosila sem mu priboljške, mu nežno prigovarjala in tako me je počasi vzljubil. Videla pa sem druge važičke, ki so se mu hotele prikupiti. Rinile so vanj, tako da je včasih celo katero brcnil. Meni pa je Ghaal zaupal. To sem dobro čutila. Druge punce so se mi smejale, ampak sem dobro vedela zakaj. Bile so mi samo nevoščljive.
"Hahaha luzerka. A misliš, da lahko osvojiš Ghaaliba? Kako si butasta!!!"
Tako so se drle name. Ampak jaz se na njih nisem ozirala. Tako, sem enkrat prosila učiteljico če lahko poskusim jahati Ghaaliba.
"A lahko danes poskusim jahat Ghaaliba?"
Učiteljica je rahlo privzdignila levo obrv. Ne vem kako to naredi. Tudi jaz bi rada znala.
"Hanna a si nora?! Ne moreš! Ubil te bo. Nihče ga ne more jahati. Niti jaz ne, kaj šele ti." Ampak je nisem poslušala. Vseeno sem šla do Ghaala ter mu nadela oglavko. To je presenetljivo mirno prenesel. Nato sem ga pripeljala do prostora, kjer smo konje privezali in jih nato skrtačili. Vse važičke so me gledale z odprtimi usti.
"Zaprite usta, no! Saj izgledate kot da vam je nekdo vse majčke strgal!"
Tako sem se jim nasmejala! Bile so res smešne, izgledale so kot da so ribe, ki so pozabile zapreti usta. Na srečo učiteljice ni bilo tam, bila je v svoji mini hiški kjer je pregledovala neke liste. Ghaala sem hitro osedlala. Seveda sem ga privezala daleč stran od drugih konjev, saj me je skrbelo, da bi začele važičke kaj vrtati vanj. Saj, s konji se je razumel, problem so bile punce. Nadela sem mu še uzdo in bil je pripravljen.
"Kaj je s tabo Hanna?!?!"
"Misli, da je nekaj več od nas, pa nima niti nobenega stila."
Tako so se druge punce zmrdovale in mislile da so najboljše.
Jaz in Ghaalib pa sva odšla v jahalnico in se začela ogrevati. Ko je prišla v jahalnico učiteljica, jo je skoraj kap.
"Hanna, Hanna k k kako ti je u u usp uspelo?"
Je zajecljala učiteljica. Izgledala je kot da bi jo povozil avto. Jaz pa sem ji vse mirno povedala.
"Vsak dan sem bila pri Ghaalibu. Počasi me je vzljubil. Druge je brcal, mene pa je imel rad. Tako sem ga začela navajati na sedlo, uzdo ter oglavko. Počasi se je navajal. To je vse. Prosim da mi ne zameriš in mi ne vzameš Ghaala. Res ga imam rada. Z njim sem veliko srečnejša."
To sem ji rekla. In vse to sem čisto res mislila.
"Oooo Hanna. Seveda ti ne zamerim! Vidim, da ti Ghaalib zaupa, to je najbolj pomembno.
Lahko ga jahaš."
"Hvala, hvala, hvala!!!!"
Nisem vedela kako bi se ji zahvalila. Bila sem presrečna. Odlično mi je šlo, ko pa je Ghaala zajahala učiteljica, jo je v trenutku vrgel s hrbta. Tako sem ugotovila, da zaupa samo meni...


aaaaaa, na dopustu sem se spomnla da lahk začnem pisat. upam da vam bo všeč.
vaša Nixi