Pisalnica
Odkar sem jahala Ghaaliba, sem bila veliko bolj samozavestna tudi v šoli. Zaradi svoje nadarjenosti sem jahača 2 opravila že pri sedmih letih.
Na šoli so napovedali ples. Včasih so jih kar tako prirejali, samo zato, da so imeli učenci kaj početi.
"Greva danes po pouku iskat obleke za ples?"
Sem vprašala Lottie, ki mi je navdušeno prikimala.
"Seveda!!!!!"
Tako sva se po pouku dobili pri meni doma. Prvo sva naredili seznam kaj želiva kupiti, nato pa sva se odpravili proti trgovini. V bistvu sva jahali proti trgovini, saj ima tudi Lottie že narejen izpit. Jaz sem si iz kluba sposodila Ghaala Lottie pa Doli- svetlo rjavo kobilo. Seveda sva obe komaj čakali, da pomerima oblačila. Ko sva prišli do nakupovalnega središča sva hitro začeli primerjati obleke med seboj. Vse so bile takooooo lepe. Sledilo je veliko hihitanja in režanja.
"Hahaha, Lottie, poglej kakšna sem!"
"Ta ti pa res ne pristaja, hahahahah!! Kaj pa meni ta?"
"Iiiiiiiiii, ful dobro!!!! Kar to vzemi!"
Na koncu sem si izbrala lepo obleko, ki je imela zgornji del črn, spodnji pa zlato roza zelen. Lottie pa svetlo modro z srebrnimi rožicami. Veseli sva odšli domov z novimi oblačili v torbah.
––––––––––
Naslednji dan pa sem spet odšla na jahanje. Kot ponavadi sem uredila Ghaala, nato pa sem začela jahati. Šlo nama je odlično, po koncu ure pa me je učiteljica poklicala k sebi.
"Hanna, ti si neverjetno nadarjena. V jahanju se lahko kosaš z odraslimi. Vaju z Ghaalibom sem prijavila na prestižno mladinsko tekmovanje v Ljubljani. Bi šla?"
"Seveda!!! Ampak, ne vem ali se bodo moji starši strinjali. Drugače pa z največjim veseljem! Kdaj pa je tekmovanje?"
"Čez 5 dni!"
Skoraj me je zadela kap. Čez 5 dni!!!! To je vendar preveč hitro!
Tako sem od zdaj naprej hodila jahat vsak dan. Kadar sem imela čas, sva z Ghaalom vadila. Šlo nama je odlično.
––––––––––
Naslednji dan ob 10.00 so naju z Ghaalibom odpeljali v Ljubljano. Seveda smo šli 2 dni prej, da smo se lahko še pripravili.
Ko je prišel dan tekmovanja, sem Ghaala zelo lepo uredila. Kupila sem mu črno sedlo ter turkizno podsedelnico. Prav take barve so bili tudi ščitniki in uzda. Grivo sem mu spletla v kitke. Ko so poklicali moje ime, sva se postavila za štartno črto...
hej, hej! pa je tu nov del! sicer nadaljevanja ne bo vsak dan, ampak dans mam čas, da pišem, sem doma:heart::kissing_heart:. fajn se mejte, pa vvelik se smejte:stuck_out_tongue_winking_eye:
lp
Nixi
Na šoli so napovedali ples. Včasih so jih kar tako prirejali, samo zato, da so imeli učenci kaj početi.
"Greva danes po pouku iskat obleke za ples?"
Sem vprašala Lottie, ki mi je navdušeno prikimala.
"Seveda!!!!!"
Tako sva se po pouku dobili pri meni doma. Prvo sva naredili seznam kaj želiva kupiti, nato pa sva se odpravili proti trgovini. V bistvu sva jahali proti trgovini, saj ima tudi Lottie že narejen izpit. Jaz sem si iz kluba sposodila Ghaala Lottie pa Doli- svetlo rjavo kobilo. Seveda sva obe komaj čakali, da pomerima oblačila. Ko sva prišli do nakupovalnega središča sva hitro začeli primerjati obleke med seboj. Vse so bile takooooo lepe. Sledilo je veliko hihitanja in režanja.
"Hahaha, Lottie, poglej kakšna sem!"
"Ta ti pa res ne pristaja, hahahahah!! Kaj pa meni ta?"
"Iiiiiiiiii, ful dobro!!!! Kar to vzemi!"
Na koncu sem si izbrala lepo obleko, ki je imela zgornji del črn, spodnji pa zlato roza zelen. Lottie pa svetlo modro z srebrnimi rožicami. Veseli sva odšli domov z novimi oblačili v torbah.
––––––––––
Naslednji dan pa sem spet odšla na jahanje. Kot ponavadi sem uredila Ghaala, nato pa sem začela jahati. Šlo nama je odlično, po koncu ure pa me je učiteljica poklicala k sebi.
"Hanna, ti si neverjetno nadarjena. V jahanju se lahko kosaš z odraslimi. Vaju z Ghaalibom sem prijavila na prestižno mladinsko tekmovanje v Ljubljani. Bi šla?"
"Seveda!!! Ampak, ne vem ali se bodo moji starši strinjali. Drugače pa z največjim veseljem! Kdaj pa je tekmovanje?"
"Čez 5 dni!"
Skoraj me je zadela kap. Čez 5 dni!!!! To je vendar preveč hitro!
Tako sem od zdaj naprej hodila jahat vsak dan. Kadar sem imela čas, sva z Ghaalom vadila. Šlo nama je odlično.
––––––––––
Naslednji dan ob 10.00 so naju z Ghaalibom odpeljali v Ljubljano. Seveda smo šli 2 dni prej, da smo se lahko še pripravili.
Ko je prišel dan tekmovanja, sem Ghaala zelo lepo uredila. Kupila sem mu črno sedlo ter turkizno podsedelnico. Prav take barve so bili tudi ščitniki in uzda. Grivo sem mu spletla v kitke. Ko so poklicali moje ime, sva se postavila za štartno črto...
hej, hej! pa je tu nov del! sicer nadaljevanja ne bo vsak dan, ampak dans mam čas, da pišem, sem doma:heart::kissing_heart:. fajn se mejte, pa vvelik se smejte:stuck_out_tongue_winking_eye:
lp
Nixi
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojj,
spet je super.
Zdej pa mal komentiranja:).
Torej, kako jima je ratal na tekmovanje, očitno mata obadva ogromen talent. Jaz se ne spoznam na konje in zanima me, kako sta lahko onidve jahali na poti v trgovino. Pač, kam sta pol dali konja (sori, sam res nimam pojma). Pa tko, na plesu bo ziher kaka drama, tko da bo fajn brat.<33 Pa še na tekmovanje gresta, super iztočnica za naslednji del. Ugibam, da jima bo na tekmovanju šlo ful dobro (vsaj upam).
Piši naprej, tudi, če ne boš objavila vsak dan novega dela (to je čist razumljivo, loh objavlaš recimo enkrat na teden).
<33
lp, c:cookie:
spet je super.
Zdej pa mal komentiranja:).
Torej, kako jima je ratal na tekmovanje, očitno mata obadva ogromen talent. Jaz se ne spoznam na konje in zanima me, kako sta lahko onidve jahali na poti v trgovino. Pač, kam sta pol dali konja (sori, sam res nimam pojma). Pa tko, na plesu bo ziher kaka drama, tko da bo fajn brat.<33 Pa še na tekmovanje gresta, super iztočnica za naslednji del. Ugibam, da jima bo na tekmovanju šlo ful dobro (vsaj upam).
Piši naprej, tudi, če ne boš objavila vsak dan novega dela (to je čist razumljivo, loh objavlaš recimo enkrat na teden).
<33
lp, c:cookie:
2
Aja, še neki itak loh daš v napovednik, da boš lažje razporedila kolikokrat na teden bo zgodba.<3
Haha, hitro sem vidla. Najprej res ti hvala da spremljaš zgodbo, mi velik pomeni❤️. Pač, tam veliko ljudi jaha, in imajo tam ponekod prostore za konje. Na enem prostoru v mestu imajo recimo javni hlev. Očitno sem pozabla napisat. Haha, dobro si se poglobila<3. Objavljala bom pa, ja kakor bo šlo. Hvala ti fuuuuuul❤️😘
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
o!
To je tak dobro!!
Me pa zanima to: s kom gre Hanna na ples? ali gre sama?
Komaj čakam 3 del!!!
TM
To je tak dobro!!
Me pa zanima to: s kom gre Hanna na ples? ali gre sama?
Komaj čakam 3 del!!!
TM
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Meni se zdi razumljivo, da ne moreš objavljati vsak dan. Objavljaj, ko boš utegnila.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo dober del!
1
Horse lover!
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
