Hvala vam za lepe komentarje in lajke, razveselili ste me. Ampak , da ne bom dolgovezila...Tu je zgodba!
_____________________________________________________
Pritekla sem na peron, ki se je bleščal od čistoče, in napis peron 9 3/4 je bil počrnel, od neštetotih let. Ampak ta trohnoba na napisu, je dajala poseben učinek peronu. Kovček na kolescih sem odpeljala k vlaku, gledala sem dolge vrste njegovih kupejev, ter se odločila, da se bo nekam treba usesti.
Kovček sem s pomočjo prijaznega dekleta, spravila na vlak. Punca imela lepe, popolnoma rdeče lase kot jaz, le malo manj rdečega odtenka od mojih. ”Hvala!” zahvalila sem se ji, ter ji podala roko: ”Sem Lilly Evans!” ”Awa Lukcer” se je predstavila še ona.
Gledala sem kupeje, da bi našla popolnoma praznega. Ničesar ni bilo. Vsi kupeji so bili polni prvih letnikov, drugih, tretjih in bogve do kam gre Bradavičarka. Končno sem našla prostor, v katerem so bili štirje fantje, ter eno dekle. ”Lahko prisedem?” sem vprašala in odprla vrata kupeja: ”Seveda!” črnolas fant, nekje med enajstimi leti se je široko nasmehnil, potem pa iz neznanega razloga zardel. Sedla sem, ter se zahvalila peterici, da me je sprejela: ”Hvala, mimogrede, sem Lilly Evans!” predstavila sem se, ter se široko nasmehnila. ”James Potter!” se je predstavil črnolasec z očali, ki je prej zardel, ko sem vstopila v kupe. ”Sirius Black!” je rekel mršavi, nasmejani deček. Resda ni bil kaj prijetnega videza, kot James, je bil pa nasmejan, ter izgledalo je, da ima prijetno osebnost. ”Remus Wulf” se je predstavil brazgotinasti fant, svetlo rjavih las. ”Clarie Thomas” se je predstavilo dekle. Imelo je rjave, valovite lase ter mi prijazno pokimalo. ”Robaus...” se je začel predstavljati črnolas deček, mastnih las in črnih oči. Prekinila sem ga: ”Tebe poznam. Rawsov si kajne?” ampak namesto, da bi ga prepodla s pogledom, se mi je zazdelo, da mu moram dati priložnost, ne glede na sloves Rawsovih. Pomolila sem mu roko: ”Lilly Evans” Nato sem roko potegnila iz njegove, ter se mu nasmehnila. Opazoval me je, kot da sem nenormalna. Najbrž ni vajen takšnega odziva.
”Torej, Lilly” me je ogovorila Clarie: ”Kam misliš, da boš šla?” ”Ne vem...Upam na Griffindor ali Pihpuff.” sem ji po krajšem premisleku odgovorila: ”Ti?” Clarie je molčala več kot petnajst minut. ”Pomojem bom šla v Spolzgad...” je obupano prišepnila. Pogledala sem jo, ne sovražno temveč občudujoče. ”Zakaj tako misliš?” sem jo vprašala. Čustvovala sem z njo. Najbrž ni preveč vesela...”Moja družina je že leta v Spolzgadu.” je odgovorila. ”Thomas...” zamrmrala sem to ime, ter razmišljala če je to katera od okrutnih družin. ”Vem kaj razmišljaš.” je zamorjeno zamomljala deklica. ”Op...Oprosti.” sem se ji opravičila. ”Ni problema...No kakorkoli, se veseliš Bradavičarke?” Pokimala sem. Tako hitro se je razvedrila! Take prijatelje bi moral imeti vsak človek!
Zaklepetali sva se o Quitidchu ter o domovih, ali sva mešanki in tako dalje. Potem sva se pridružili fantom, ki so razpravljali o domovih.
”Jaz mislim da bom šel v Griffindor.” je rekel James. Nato je dobre volje zatulil: ”Naj živi Griffindor!” zasmejala sem se. Tako je bil smešen. ”Pihpuff ali Griffindor” sem rekla jaz, da so me fantje začudeno pogledali. ”Pri živi duši ne smeš v Pihpuff. Eno ali drugo!” je rekel Sirius. ”Ja kaj pa veeem...” sem zategnila. Potem so me začeli prepričevati, da je Pihpuff boljši od vsega.
Prijetno je minila ena ura, ko je mimo pritekel rdečelas, nekoliko obilen fantek mimo kupeja: ”Hej, sem Arthur Weasley...” Raws je bruhnil v smeh, da smo ga vsi prebodli s pogledom. Nato sem vprašala: ”Kajj želiš?” ”Ti to resno? Weasleyevi so mevže...” ”Pšššššt!” smo ga utišali in znova pogledali Arthurja. ”Preoblecite se, Bradavičarka je blizu!”

Lajkajte že vam je bilo všeč, in ostanite zdravi!
Lp,
P1