Hejla!
Po reeeeees Dooolgem času je tukaj spet moja zgodba. No, upam, da vam bo všeč in, da bo kdo sploh prebral

Evola:
Na vlaku smo se v eno kabino stlačili jaz, James, Lily, Rose, Scorpius, Hugo, Georgina in Elly. Scorpius je imel v svojem nahrbtniku kup čarovniških sladkarij. Jedli smo, se zabavali in kot bi mignil smo prispeli v Meryascovenno. Pozdravil sem Hagrida in mu obljubil, da se že naslednji vikend oglasim pri njemu na čaju. Z ostalimi smo šli do kočji in se odpeljali do Bradavičarke. Ko smo jo v celoti zagledali je tako kot vedno izgledala neznansko veličastna. Prišli smo do glavnega vhoda. Tam nas je čakal podravnatelj, profesor rastlinoslovja in dober prijatelj mojih staršev Neville Velerit. Pozdravil sem ga in povedal mi je, da čaka prve letnike, ki so se tako kot vedno, v Hagridovem spremstvu, na Bradavičarko pripeljali v čolnih. Mi smo šli v Veliko dvorano. S Scorpiusom sva se usedla za Spolzgadevo mizo. Nekaj časa sva klepetala in spoznal sem tudi Scorpiusovega bratranca, po mamini strani, ki je hodil v tretji letnik. Bil je prav kul.
Čez nekaj minut so v dvorano vstopili prvošolci. Vsi so od navdušenja nad lepoto dvorane z odprtimi usti strmeli v obešene sveče, v starejše študente, v profesorje, največ pa se jih je ubadalo s tistim stolčkom na koncu dvorane in klobukom, ki je stal na njem, saj jih čakala ena in edina razvrstitev v domove. Ko so prišli do konca jih je Neville poskušal umiriti in petih minutah mu je le uspelo. »Torej, učence bom po seznamu klical in tisti, ki je poklican naj se pride usest na tale stol in Klobuk Izbiruh vam bo določil vaš dom,« je povedal Neville in začel klicati učence. Prvih pet je bilo razvrščenih v Pihpuff. Mi smo jih dobili okoli 10, Griffondomci kar 18 in ostalih 7 je šlo v Drznaavran. Potem je imela profesorica McHudurra, ravnateljica, kratek govor in takoj za tem je bila na mizi hrana. Vsi smo se dobesedno basali z to neverjtno hrano, se smejali, a včasih sem si vseeno želel, da bi sedel pri Griffondorski mizi.
Po vsej hrani mi je bilo skoraj, da slabo. Sledili smo našemu predstavniku in medtem, ko smo hodili je mimo mene in Scorpiusa prišla Rose in nama prišepnila naj stopiva za steber, ki je bil na drugem hodniku. Povlekel sem Scorpiusa in kmalu smo stali za vogalom. »Na,« je rekla Rose in nama podala plašč nevidnosti. »Skrita se pod njega in pridita v Griffindomsko dnevno sobo,« nama je naročila. »Ampak kaj če naju dobijo?« sem vprašal. Rose paje. Samo rekla: »Saj vaju ne bojo. Zvečer pa se bosta itak vrnila v vaše sobe.« Oba sva hotela nekaj reči, a naju je Rose zakrila s plaščem in začeli smo hoditi proti Griffindomskemu stolpu. »Od kdaj pa je ona tako...« me je vprašal Scorpius. »Kaj?« sem se naredil neumnega, čeprav sem vedel kaj me je hotel vprašati. »Predrzna?« je nadeljeval Scorpius. A jaz samo skomignilz rameni in se zasmejal. Iz oči pa sem prebral Scorpiusu, da mu je ta Rosina 'predrznost' prav všeč. Še vedno je bil zatreskan vanjo.
Čez kakšnih pet minut sem zaslišal Rose, ki je očitno Debeli gospe povedala Griffondomsko geslo. Potem pa sem samo začutil udarec v glavo in zaslišal Scorpiusov 'au'. Čez sekundo sva bila v Griffondomski sobi in vsi so bili videti kar veseli, da sva prišla.
Naslenjde dve uri smo se noro zabavali, jedli čarovniške sladkarije in se smejali.
A potem je kot strela z jasnega v sobo vstopila McHudurra. »Malfoy, Potter, za mano,« je rekla in nama namerila zelo (ampak res zelo) grd pogled. S Scorpiusom sva se spogledala in stopila za njo.
_____________________________________________________________________
Hvala ker si prebral/a
Ne pozabi:
-Lajkati, če ti je bil ta del všeč
-Komentirati, kako se ti zdi
-Se naročiti name, če nočeš zamuditi še ostalih delov

LY, Ulala