Pisalnica
PREJŠNJIČ:
Potem se je oglasil Ron: "Vem, da je to vajin dan, " je govoril proti Georgu in Angelini "ampak neketeri bi vseeno pojedli torto iz krožnika, ne iz obraza." vsi so se zasmejali. Potem so jedli, plesali in se zabavali, dan je bil popoln.
21. del
Ko se je zmračilo so se začeli ljudje zgrinjati na plesišče. Čez nekaj časa pa sta George in Angelina stopila na oder. "Posluh prosim" je zaklical George in vsi so se obrnili k njima. "Imava novico!" je rekel George. "Noseča sem!" je rekla vsa nasmejana Angelina. Vsi so jima hiteli čestitat, gospa Weasley in gospa Johnson pa sta malo posmrkali.
Bil je mesec po poroki. Bil je nervozen. na mizi je imel kup papirjev, ampak ni in ni se mogel koncentrirati na njih. Ron je že vedel. Harry se je čudil, da ni znorel, ko mu je povedal. Jutri ima Ginny rojstni dan in zanjo je Harry pripravljal prav posebno presenečenje. Dan je minil hitro in naslednje jutro je že bil v Jazbini. Jedli so zajtrk in Ginny je že odpirala darila, ki so bila v kupu zložena na mizi. Zvečer pa se je začela zabava. "Veš Ginny, sedaj si tudi po bunkeljsko polnoletna." je rekla Hermiona. Harry se je po stotih letih spomnil življenja pri Dursleyevih. To je hitro nagnal iz misli. "Ginny lahko prideš nekaj z mano?" je je rekel. "Seveda." Harry je pogledal zbrane pri mizi. Bili so zapleteni v pogovor. Videla sta ju le Ron in Hermiona. Ron je vedel za kaj se gre in mu je pokazal dvignjen palec. Hermiona pa se je nasmehnila. Najbrž je vedela zakaj gre čeprav ji ni nihče povedal. Tako sta z Ginny z roko v roki šla. Prišla sta do gozda in pot nadadaljevala v njem. Ko jima je zmanjkalo teme za pogovor je Harry pogledal Ginny v oči. "Res nevem kaj naj v tem trenutku rečem, ampak..." pokleknil je na eno koleno in vzel šktlico iz žepa "Ginny bi se poročila z mano?" je rekel. "Ja!" je nasmejano rekla Ginny. Harry ji je nataknil prstan vstal in jo poljubil. Začela sta hoditi nayaj do jazbine. Potem pa je Ginny rekla. "Harry tam je nekaj majhnega in kosmatega." in šla tja. Potem pa je Harry zaslišal lomastenje. Pogledal je naprej. Tam je bila ogromna medvedka. Kako je lahko pozabil na to. Medvedka je srpela v Ginny. Ko je Harry pogledal k njij je videl zakaj. Ob njinih nogah je stal čisto majhen medvedji mladiček. Medvedka se je dvignila na zadnje noge in zarjovela. Pognala se je proti Ginny. Harry ni vedel kaj naj naredi. Ni imel metle kot zadnjič. Medvedka je bila samo še meter in pol proč od nje. Ko je zamahnila se je Harry pognal pred Ginny. Bil je zelo čuden občutek. Kot bi stal na vseh štirih ampak, je navajen na to. Medvedka je zamahnila po njem a ga ni preveč bolelo. "Ginny teci!" je zaklical a iz njegovega grla se je izvila samo čuden zvok. A Ginny je bila že proč o mladička. Medvedja mama je spet zamahnila, tokrat močneje. Harry se je hitro umaknil in medvedka je z mladičem odšla proč. Harry je šel proti Ginny. Ona ga je malo prestrašeno pogledala. Ko je poskusil hoditi pa se je padel natla na bok. Spet je začutil čuden občutek in spet se mu je zdelo, da ima normalne okončine. "Harry!" je zaslišal krikniti Ginny potem pa se mu je stemnilo pred očmi. "Vse bo v redu, vse bo v redu." je s tresočim glasom ponavljela Ginny. Prijela ga je za roko in Harry je začutil, da sta se udjanjila. Potem ni vedel več nič, saj se mu je pred očmi še enkrat stemnilo in padel je v nezavest.
Potem se je oglasil Ron: "Vem, da je to vajin dan, " je govoril proti Georgu in Angelini "ampak neketeri bi vseeno pojedli torto iz krožnika, ne iz obraza." vsi so se zasmejali. Potem so jedli, plesali in se zabavali, dan je bil popoln.
21. del
Ko se je zmračilo so se začeli ljudje zgrinjati na plesišče. Čez nekaj časa pa sta George in Angelina stopila na oder. "Posluh prosim" je zaklical George in vsi so se obrnili k njima. "Imava novico!" je rekel George. "Noseča sem!" je rekla vsa nasmejana Angelina. Vsi so jima hiteli čestitat, gospa Weasley in gospa Johnson pa sta malo posmrkali.
Bil je mesec po poroki. Bil je nervozen. na mizi je imel kup papirjev, ampak ni in ni se mogel koncentrirati na njih. Ron je že vedel. Harry se je čudil, da ni znorel, ko mu je povedal. Jutri ima Ginny rojstni dan in zanjo je Harry pripravljal prav posebno presenečenje. Dan je minil hitro in naslednje jutro je že bil v Jazbini. Jedli so zajtrk in Ginny je že odpirala darila, ki so bila v kupu zložena na mizi. Zvečer pa se je začela zabava. "Veš Ginny, sedaj si tudi po bunkeljsko polnoletna." je rekla Hermiona. Harry se je po stotih letih spomnil življenja pri Dursleyevih. To je hitro nagnal iz misli. "Ginny lahko prideš nekaj z mano?" je je rekel. "Seveda." Harry je pogledal zbrane pri mizi. Bili so zapleteni v pogovor. Videla sta ju le Ron in Hermiona. Ron je vedel za kaj se gre in mu je pokazal dvignjen palec. Hermiona pa se je nasmehnila. Najbrž je vedela zakaj gre čeprav ji ni nihče povedal. Tako sta z Ginny z roko v roki šla. Prišla sta do gozda in pot nadadaljevala v njem. Ko jima je zmanjkalo teme za pogovor je Harry pogledal Ginny v oči. "Res nevem kaj naj v tem trenutku rečem, ampak..." pokleknil je na eno koleno in vzel šktlico iz žepa "Ginny bi se poročila z mano?" je rekel. "Ja!" je nasmejano rekla Ginny. Harry ji je nataknil prstan vstal in jo poljubil. Začela sta hoditi nayaj do jazbine. Potem pa je Ginny rekla. "Harry tam je nekaj majhnega in kosmatega." in šla tja. Potem pa je Harry zaslišal lomastenje. Pogledal je naprej. Tam je bila ogromna medvedka. Kako je lahko pozabil na to. Medvedka je srpela v Ginny. Ko je Harry pogledal k njij je videl zakaj. Ob njinih nogah je stal čisto majhen medvedji mladiček. Medvedka se je dvignila na zadnje noge in zarjovela. Pognala se je proti Ginny. Harry ni vedel kaj naj naredi. Ni imel metle kot zadnjič. Medvedka je bila samo še meter in pol proč od nje. Ko je zamahnila se je Harry pognal pred Ginny. Bil je zelo čuden občutek. Kot bi stal na vseh štirih ampak, je navajen na to. Medvedka je zamahnila po njem a ga ni preveč bolelo. "Ginny teci!" je zaklical a iz njegovega grla se je izvila samo čuden zvok. A Ginny je bila že proč o mladička. Medvedja mama je spet zamahnila, tokrat močneje. Harry se je hitro umaknil in medvedka je z mladičem odšla proč. Harry je šel proti Ginny. Ona ga je malo prestrašeno pogledala. Ko je poskusil hoditi pa se je padel natla na bok. Spet je začutil čuden občutek in spet se mu je zdelo, da ima normalne okončine. "Harry!" je zaslišal krikniti Ginny potem pa se mu je stemnilo pred očmi. "Vse bo v redu, vse bo v redu." je s tresočim glasom ponavljela Ginny. Prijela ga je za roko in Harry je začutil, da sta se udjanjila. Potem ni vedel več nič, saj se mu je pred očmi še enkrat stemnilo in padel je v nezavest.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
popolno! Upam, da kmalu napišeš nov del, ker me res zanima kaj se zgodi! REs odlično!!!!! :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Komaj čakam nov del!
lp p99
lp p99
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super del! Zanimivo! Krasno, da ti nikoli ne zmanjka domišljije. Vsak nov del tvoje zgodbe je tako zanimiv, vsakič znova me preseneti. Le tako naprej! Podpiram te! Ne vidim ure, kdaj bo izšel nov del! Upam, da boš napisala še veliko dobrih zgodb. :kissing_heart::heart_eyes::thumbsup::grinning::grin:
4
Gin, Hermy, Loony
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kako lepo!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Harry je zaročil Ginny.
Komaj čakam na poroko.
Harry je zaročil Ginny.
Komaj čakam na poroko.
0
Moj odgovor:
gimnazijka 011
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
gim
zivjoo
js sm ze vec let(4) odlocena da grem na gim kranj in mam u soli ubistvu vecino petk pac do zj mam sam dva predmeta 4 zaklucen ostalo use 5 pa sm 9r in letos bom najverjetneje mela en al pa max dva predmeta 4.
vseeno baje moras na tist list ko se vpises napisat tko 3 sole in js nimam pojma kaj nj nrdim. ful me je strah da ne bom zdelala gimkr se posebej matematke k mi ne gre lih (zj mam ocene 4,4,2) in tud moja mami je tko ful kokr da kako bom matematko zdelala pa tko celo sredno. in v okolici blizu mam samo gim skofja loka k mi ful ni usec, gfp tud ne k ma itak vecjo omejitev k kranska in pol je to to. in zj morm za deuga mesta kej v Ljubljani izbrat.
Mislnla sm mogoče gimanzijo Šentvid? A je kdo bil tam in kaj svetuje ce je ok? sj verjetno grem na info sam vsen ne vem k je cist mozn da bom npzje ful slabo pisala in pol me bojo dal na 2.izbrano solo. na poljane tud tko k gpf ne bom mogla pridt ce niti na kransko nam mogla slucajn. a kdo predlaga se kaksno solo? pa gledam samo gimnazije..mogoce kaj v Lj ce kaksno svetujete k nima ful omejitve? ce mi smucajn na gimkr ne rata..
sj hkrat mi prjatlce govorijo da bom itk prsla pa to sam doma je drgac.moj brt je tm sam on je itk ful pametn pa se ne uci tok pa ma lepe ocene pa stipendijo pa use(js je nam mela k nimam nc priznanj pa ce se tok trudm pa mi nc ne rata).
pocutm se k najvecj failure ob bratu in ze cel lajf se sam prkmerjam z njim k je res uspesn in nikol nism dovolj. k me nobrn za skor nc ne more pohvalt al pa bit ponosn name. pac bolse ocene mam k on u osnovki ampak to je sam obsedenost k mislm da se morm dokazat pa na konc je usen isto se zmer nam nikol dost doma..
pomoc prosim hvalaa<3
js sm ze vec let(4) odlocena da grem na gim kranj in mam u soli ubistvu vecino petk pac do zj mam sam dva predmeta 4 zaklucen ostalo use 5 pa sm 9r in letos bom najverjetneje mela en al pa max dva predmeta 4.
vseeno baje moras na tist list ko se vpises napisat tko 3 sole in js nimam pojma kaj nj nrdim. ful me je strah da ne bom zdelala gimkr se posebej matematke k mi ne gre lih (zj mam ocene 4,4,2) in tud moja mami je tko ful kokr da kako bom matematko zdelala pa tko celo sredno. in v okolici blizu mam samo gim skofja loka k mi ful ni usec, gfp tud ne k ma itak vecjo omejitev k kranska in pol je to to. in zj morm za deuga mesta kej v Ljubljani izbrat.
Mislnla sm mogoče gimanzijo Šentvid? A je kdo bil tam in kaj svetuje ce je ok? sj verjetno grem na info sam vsen ne vem k je cist mozn da bom npzje ful slabo pisala in pol me bojo dal na 2.izbrano solo. na poljane tud tko k gpf ne bom mogla pridt ce niti na kransko nam mogla slucajn. a kdo predlaga se kaksno solo? pa gledam samo gimnazije..mogoce kaj v Lj ce kaksno svetujete k nima ful omejitve? ce mi smucajn na gimkr ne rata..
sj hkrat mi prjatlce govorijo da bom itk prsla pa to sam doma je drgac.moj brt je tm sam on je itk ful pametn pa se ne uci tok pa ma lepe ocene pa stipendijo pa use(js je nam mela k nimam nc priznanj pa ce se tok trudm pa mi nc ne rata).
pocutm se k najvecj failure ob bratu in ze cel lajf se sam prkmerjam z njim k je res uspesn in nikol nism dovolj. k me nobrn za skor nc ne more pohvalt al pa bit ponosn name. pac bolse ocene mam k on u osnovki ampak to je sam obsedenost k mislm da se morm dokazat pa na konc je usen isto se zmer nam nikol dost doma..
pomoc prosim hvalaa<3
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
nice :slight_smile::thumbsup_tone1::thumbsup_tone1::thumbsup_tone1:
