Bilo je leta 1995 na noč čarovnic in staršem sem povedal,da bom zunaj s prijatelji.Mama je rekla,da naj bom doma do 23.ure.Zakričal sem okej in že me v hiši ni bilo več.S prijatelji smo se zmenili,da se dobimo na igrišču pri šoli.Ko je prišlo vseh mojih 5 prijateljev,smo se odločili,da bomo klicali duhove.Takrat klicanje duhov še ni bilo tako priljubljeno,a smo vseeno poskusili.Odločili smo se,da bomo klicali duhove v gozdu,na jasi.Prijatelj Max je rekel,da ima doma Ouji ploščo,saj mu je pred letom in pol umrla babica,s katero je nekaj mescev po njeni smrti,poskušal navezati stik,a mu ni uspelo,tako,da že leto Ouji plošča sameva na podstrašju.Šel je po ploščo in odšli smo v gozd.Tam smo začeli klicati duhove.Pravilo plošče je,da nikoli ne smeš klicati na pokopališču in vedno se moraš posloviti.Po pol urnem poskušanju klicanja,smo le navezali stik z duhom po imenu Ben.Vprašali smo ga,če je dober duh,a je ploščico premaknil na besedo NO.Na ves glas smo se zasmejali,saj je vsak od nas mislil,da ploščico premika en od nas.Ko smo ga vprašali,kje se trenutno nahaja,se je v grmovju nekaj premaknilo.V družbi sem veljal za tistega,ki ga najhitreje prestrašiš,zato sem se zelo ustrašil.Rekel sem,če nebi raje nehali,a so prijatelji vseeno želeli nadeljevati.Rekel sem,da bom šel domov,saj je bila ura že pol enajstih.Prijatelji so rekli,da naj kar grem in da se jutri zjutraj dobimo.Rekel sem 'okej,lepo se imejte' in odšel proti cesti polek gozda.Bilo me je zelo strah,zato sem poskušal iz gozda priti kar se da hitro.Ko sem šel proti cesti,sem na veji,ki je visela iz drevesa,videl majhno oranžno mucko,ki se je dušila,saj jo je nekdo hotel obesiti.Zmrazilo me je in bil sem ji takoj pripravljen pomagati.Odvezal sem jo,nato me je pa pogledala in hitro odhitela proti smeri,kjer smo bili s prijatelji.Bil sem zelo vesel,saj sem pomagal ubogi živali.Videl sem,da je še le nekaj korakov do ceste,zato sem pohitel,da nebi zamudil avtobusa,ki pelje do postaje pred mojim domom.Ko sem prišel do postaje,sem se vsedel na klop in čakal avtobus.Pogledal sem na pločnik na drugi strani ceste in opazil velikega moškega z dolgimi črnimi lasmi,dolgim črnim plaščem in velikim črnim klobukom.Kazal mi je hrbet,torej me ni videl.Kaj kmalu se je obrnil,in me pogledal s svojim dolgim bledim obrazom in temnimi očmi.Mimo je peljal velik tovornjak in ko je odpeljal,moškega kar naenkrat več ni bilo.Kar izginil je.Končno je prišel avtobus.Vstopil sem in na sedežu za voznika zagledal tega moškega,kot je prej bil na drugi strani ceste.Najprej mi je na pamet prišlo to,da bi pobegnil,a so vrata že bila zaklenjena.Vsedel sem se na sedež in si poskušal čas skrajšati s tem,da sem poslušal svojo najljubšo glasbo.Ves čas me je neka sila silila,da bi pogledal proti vozniku.Ko me je ta sila le premagala,sem pogledal.In se zgrozil.Voznika ni bilo več!Prvo kar mi je padlo na pamet je bilo to,da se vsedem na sedež in upravljam volan.To sem tudi storil,čeprav izpita nisem imel.Ko sem peljal domov,sem peljal mimo ulice,kjer je bilo drevo,katero veja je visela na cesto.Ko sem prišel dovolj blizu,sem opazil,da iz veje visi moški,katerega sem videl prej.Črni dolgi lasje,črn plašč,črn klobuk.To je bil on!Zakričal sem in zapeljal iz ceste,nato pa se zaletel v ograjo..Čez nekaj dni sem se zbudil v bolnici,kjer sta ob meni jokala mama in oče,saj sta mislila,da sem umrl.Povedala sta mi vso zgodbo,in tudi to,da so umrli moji prijatelji.Zgrozil sem se in pomislil na to,da me je tisti moški le poskušal ustaviti,da nebi zapustil prijateljev.Povedala sta,da so umrli zaradi napada neke velike oranžne mačke,zraven pa je bila tudi ouji plošča.Bil sem brez besed,saj sem izgubil vse moje najboljše prijatelje..Sedaj,7 mescev po nesreči in smrti prijateljev,sedim na grobu mojih prijateljev in obujam spomine,ki smo jih doživeli skupaj..Kar naenkrat zašumi listje in prikaže se majhna oranžna mucka.Prav taka,kot sem jo rešil na noč čarovnic.Nekaj mi govori,a ne izpusti glasu.Iz ust ji preberem besede,ki mi pravijo: ''Nisva še končala..''

Preberite še ostale!!