Stala sem kot tepka in strmela v njegova vrata, kot da bi želela in mi pojasni, zakaj mi je povedal za “svojo” zabavo. Mikalo me je, da bi mu potrkala in zahtevala pojasnilo, vendar sem se zbrala in raje odklenila svojo sobo. Ne bi me smelo zanimati. Sploh ne. Nenazadnje sem bila mnenja, da je navaden tepec. Le zakaj bi me ganilo, da bi k njemu prišla ženska?
Pol ure kasneje, ko sem že bila v postelji in poskušala zaspati, bi ga najraje ubila skozi steno. Slišati je bilo stokanje, polno strasti, ženska se je glasno drla, jaz pa sem od obupa potegnila blazino preko svoje glave. Pa saj nisem mogla zaspati od njega!
Odprla sem oči in se za hip spraševala, zakaj me je prebudil ropot. Zastokala sem, ko sem ugotovila, da mi nekdo trka po vratih. Najraje bi zaprla oči in zaspala nazaj, saj me hrup iz sosednje sobe ni pustil spati do enih zjutraj. Bila sem potrebna spanja.
“Athenais!”
Njegov glas je bil nestrpen. Glasno sem zastokala, nato pa se počasi dvignila s postelje in poiskala haljo ter se ogrnila vanjo. S počasnimi koraki sem se odpravila do vrat in jih odprla. Seveda je brez opravičila ali vprašanja, če sme naprej, stopil v sobo. Zavila sem z očmi in zaprla vrata za njim.
“Mar še vedno spiš?” me je vprašal.
Vprašanje me je spravilo v slabo voljo. Zares slabo. Najraje bi ga ustrelila, saj je bil on povročitelj moje zaspanosti.
“Ja. Nekateri nismo se naspali,” sem zagodrnjala.
Nasmehnil se je.
“Oprosti... Sva bila preglasna?”
Preglasna?! Najraje bi zakričala od jeze. Nisem spala zaradi njegovih aktivnosti v postelji, on pa se še upa vprašati, če sta bila preglasna. Višek nesramnosti!
“Ti me sprašuješ, če sta bila preglasna?” sem zategnjeno vprašala. “Nista bila preglasna, ampak hudičevo glasna in nekateri zaradi tega nismo uspeli zaspati, dokler nista omagala. Ti res nisi normalen, Ian.”
Zarežal se je. Spočit, zadovoljen ... Jaz pa sem se počutila kot da bi me povozil traktor, on pa se smehlja! Prekleto!
“No, oprosti... Bi začela z vajami? Ali pa ti prej opišem kaj sem počel ...”
Ni dokončal stavka, saj sem s svetlobno hitrostjo pograbila okrasno blazino z naslonjača in mu jo zalučala v glavo.
“To bom razumel, kot da ne potrebuješ podrobnosti,” je dejal, ko je blazina padla na tla, on pa me je premeril s svojimi modrimi očmi.
“Ne, res jih ne,” sem zasikala. “Grem v kopalnico.”
Petnajst minut kasneje, ko sem po hitri prhi prišla k sebi, sem se vrnila v sobo in ga našla na svoji postelji. Ležerno je ležal na posteljnini in brskal po scenariju. Zagodrnjala sem, odprla omaro in poiskala navadno majico in kavbojke.
“Še nisi?” me je pogledal preko scenarija.
“Ne. Nisem,” sem mirno odvrnila, nato pa se zopet zaprla v kopalnico in hitro navlekla oblačila nase. Še sreča, da sem imela navadno spodnje perilo držati v kozmetični torbici, ki sem jo vedno imela v kopalnici.
“No, sedaj pa sem,” sem rekla, ko sem se vrnila in poiskala svoj scenarij, ki je ležal na klubski mizici. “Mar ne bi prišel sem?”
“Tvoja postelja je udobnejša,” se je zarežal v odgovor.
Zaškrtala sem z zobmi. Kako. Me. Je. Jezil.
“Potem ostani tam,” sem zamrmrala.
“Veš,” je prezrl mojo opazko ter se dvignil s postelje in prišel do naslonjača, “mogoče bi bilo pametno, da se malo sprostiš. Nisem jaz kriv, če ...”
“Kaj nisi ti kriv?” sem ga zlobno prekinila. “Nisem spala zaradi tebe. Pravzaprav zaradi tvoje avanture.”
“No, nisem kriv, če ti nimaš avantur,” je odvrnil.
Resno? Res me je jezil. Počutila sem se, kot da se mi posmehuje, ker si tudi sama nisem poiskala zabavo in jo privlekla v svojo sobo. Vendar jaz nisem bila takšna. Nikoli ne bi spala z nekom samo zato, da bi se zabavala. Čeprav ... Moje spolno življenje je bilo precej ... Ubogo. Nisem spala še z moškim. Nikoli.
“Potrebuješ sprostitev in moškega,” je ugotovil moje misli.
Prhnila sem.
“Raje podpišem pogodbo s hudičem,” sem dejala.
Na ustnice si je priklical nasmešek. Hudičev nasmešek. Zdelo se mi je, da bom verjetno podpisala pogodbo s hudičem in ta hudič ... Bo Ian.
Pol ure kasneje, ko sem že bila v postelji in poskušala zaspati, bi ga najraje ubila skozi steno. Slišati je bilo stokanje, polno strasti, ženska se je glasno drla, jaz pa sem od obupa potegnila blazino preko svoje glave. Pa saj nisem mogla zaspati od njega!
Odprla sem oči in se za hip spraševala, zakaj me je prebudil ropot. Zastokala sem, ko sem ugotovila, da mi nekdo trka po vratih. Najraje bi zaprla oči in zaspala nazaj, saj me hrup iz sosednje sobe ni pustil spati do enih zjutraj. Bila sem potrebna spanja.
“Athenais!”
Njegov glas je bil nestrpen. Glasno sem zastokala, nato pa se počasi dvignila s postelje in poiskala haljo ter se ogrnila vanjo. S počasnimi koraki sem se odpravila do vrat in jih odprla. Seveda je brez opravičila ali vprašanja, če sme naprej, stopil v sobo. Zavila sem z očmi in zaprla vrata za njim.
“Mar še vedno spiš?” me je vprašal.
Vprašanje me je spravilo v slabo voljo. Zares slabo. Najraje bi ga ustrelila, saj je bil on povročitelj moje zaspanosti.
“Ja. Nekateri nismo se naspali,” sem zagodrnjala.
Nasmehnil se je.
“Oprosti... Sva bila preglasna?”
Preglasna?! Najraje bi zakričala od jeze. Nisem spala zaradi njegovih aktivnosti v postelji, on pa se še upa vprašati, če sta bila preglasna. Višek nesramnosti!
“Ti me sprašuješ, če sta bila preglasna?” sem zategnjeno vprašala. “Nista bila preglasna, ampak hudičevo glasna in nekateri zaradi tega nismo uspeli zaspati, dokler nista omagala. Ti res nisi normalen, Ian.”
Zarežal se je. Spočit, zadovoljen ... Jaz pa sem se počutila kot da bi me povozil traktor, on pa se smehlja! Prekleto!
“No, oprosti... Bi začela z vajami? Ali pa ti prej opišem kaj sem počel ...”
Ni dokončal stavka, saj sem s svetlobno hitrostjo pograbila okrasno blazino z naslonjača in mu jo zalučala v glavo.
“To bom razumel, kot da ne potrebuješ podrobnosti,” je dejal, ko je blazina padla na tla, on pa me je premeril s svojimi modrimi očmi.
“Ne, res jih ne,” sem zasikala. “Grem v kopalnico.”
Petnajst minut kasneje, ko sem po hitri prhi prišla k sebi, sem se vrnila v sobo in ga našla na svoji postelji. Ležerno je ležal na posteljnini in brskal po scenariju. Zagodrnjala sem, odprla omaro in poiskala navadno majico in kavbojke.
“Še nisi?” me je pogledal preko scenarija.
“Ne. Nisem,” sem mirno odvrnila, nato pa se zopet zaprla v kopalnico in hitro navlekla oblačila nase. Še sreča, da sem imela navadno spodnje perilo držati v kozmetični torbici, ki sem jo vedno imela v kopalnici.
“No, sedaj pa sem,” sem rekla, ko sem se vrnila in poiskala svoj scenarij, ki je ležal na klubski mizici. “Mar ne bi prišel sem?”
“Tvoja postelja je udobnejša,” se je zarežal v odgovor.
Zaškrtala sem z zobmi. Kako. Me. Je. Jezil.
“Potem ostani tam,” sem zamrmrala.
“Veš,” je prezrl mojo opazko ter se dvignil s postelje in prišel do naslonjača, “mogoče bi bilo pametno, da se malo sprostiš. Nisem jaz kriv, če ...”
“Kaj nisi ti kriv?” sem ga zlobno prekinila. “Nisem spala zaradi tebe. Pravzaprav zaradi tvoje avanture.”
“No, nisem kriv, če ti nimaš avantur,” je odvrnil.
Resno? Res me je jezil. Počutila sem se, kot da se mi posmehuje, ker si tudi sama nisem poiskala zabavo in jo privlekla v svojo sobo. Vendar jaz nisem bila takšna. Nikoli ne bi spala z nekom samo zato, da bi se zabavala. Čeprav ... Moje spolno življenje je bilo precej ... Ubogo. Nisem spala še z moškim. Nikoli.
“Potrebuješ sprostitev in moškega,” je ugotovil moje misli.
Prhnila sem.
“Raje podpišem pogodbo s hudičem,” sem dejala.
Na ustnice si je priklical nasmešek. Hudičev nasmešek. Zdelo se mi je, da bom verjetno podpisala pogodbo s hudičem in ta hudič ... Bo Ian.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Imas talent, vsec mi je! Lepo vleces zgodbo in hitro sem padla noter haha! super! Patudi opisovanje ti gre odlicno :)
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Z vsem se strinjam z I love book, zgodba ima res lepo rdečo nit in ti imaš ogromno potenciala ... Pa si prepričana, da si najstnica, ker tole je res ena amazing zgodba!
Na kratko, vsebina je naravnost enkratna, ideja še bolj in character development izvrsten.
Bom nehala naštevati pridevnike, čimprej objavi nov del in prosim obvesti me v kotiček ko izide, ker ga res nočem zamuditi <3
Pošiljam pozdravčke,
~dragon girl
Z vsem se strinjam z I love book, zgodba ima res lepo rdečo nit in ti imaš ogromno potenciala ... Pa si prepričana, da si najstnica, ker tole je res ena amazing zgodba!
Na kratko, vsebina je naravnost enkratna, ideja še bolj in character development izvrsten.
Bom nehala naštevati pridevnike, čimprej objavi nov del in prosim obvesti me v kotiček ko izide, ker ga res nočem zamuditi <3
Pošiljam pozdravčke,
~dragon girl
3
Hej!
Hvala. Pravilno domnevaš, nisem več najstnica. Pravzaprav sem lani praznovala 30.rojstni dan :)
Zmenjeno :)
Hvala. Pravilno domnevaš, nisem več najstnica. Pravzaprav sem lani praznovala 30.rojstni dan :)
Zmenjeno :)
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica