Pisalnica
“Pogodba s hudičem? Sliši se mamljivo,” je komentiral, jaz pa sem samodejno zavila z očmi. Sem že rekla, da mi gre na živce?
“Se lahko posvetiva scenariju?” sem dvignila obrv.
Naslednjo uro sva se posvetila scenariju. Zadržal je neprimerne komentarje za sebe, moje misli pa so švigale k Jamesu, saj se bova kasneje dobila na kosilu. Zdelo se mi je, da je čas prehitro minil, saj je nenadoma začel zvoniti moj telefon.
James.
“Ja?” sem se javila, ko sem se mrmraje opravičila Ianu.
“Želel sem te spomniti glede najinega kosila,” je rekel James brez pozdrava. “Zelo pomembno je, Athenais.”
“Ok. Sedaj vadim z Ianom ...”
“Velja. Se dobiva ob enih,” je hitro rekel in prekinil zvezo. Presenečeno sem pogledala v ekran telefona, nato pa pogledala proti Ianu, ki se je dvignil na noge in vzel svoj scenarij. Očitno je razumel, da je najinega druženja konec. Škoda. Na koncu je bilo prav prijetno, saj se je svojemu delu celo posvetil.
“Tudi jaz grem na kosilo,” je rekel. “Sicer si bom naročil v sobo, tako da vaju ne bom motil.”
“Oprosti,” sem rekla in ga premerila. “Res mi je žal, vendar James ne bi vztrajal, če ne bi bilo nujno.”
“Verjamem. Ne sekiraj se. Bova jutri nadaljevala,” je rekel. “Mislim celo, da sva zakopala bojno sekiro.”
“Ne še čisto.”
“Upam, da jo bova. Se vidiva, Athenais,” je dejal, se obrnil in zapustil mojo sobo. Gledala sem v zaprta vrata in se rahlo jezila na Jamesa, ker naju je zmotil. Nenazadnje sem se celo sprostila v Ianovi družbi. Čeprav se je obnašal kot kreten, se je izkazalo, da mi njegova družba postala ... celo všeč.
IAN
“Resno?”
“Oprosti, Ian, res moram govoriti z njo,” je rekel Jamesov glas iz telefonske slušalke. Nejevoljno sem sedel na posteljo.
“Nisva bila zmenjena, da jo poskušam dobiti svojo stran? Pravzaprav si mi ti predlagal, da se ji poskusim približati?” sem vprašal.
“No, saj se ji še boš, kajne? Dva meseca bosta v Londonu. In verjemi, punca je zelo bogata,” je dejal v svojo obrambo, jaz pa sem zavil z očmi. Dva meseca, jaz pa sem imel le tri meseca časa, da rešim sranje, ki sem ga naredil. Tako sem pristal na snemanju serije, ki me dejansko sploh ni zanimala, da bi igral s slavno Athenais Davis in jo poskusil obrniti, da mi priskoči na pomoč. Občutek sem imel, da bom naredil sranje. Spet.
“Ian, bodi potrpežljiv. Res je pomembno,” je opravičujoče dejal. “Kasneje ti bom pojasnil, zdaj pa grem, da ne zamudim.”
Poslovil se je, jaz pa sem zaklel in vrgel telefon na posteljo. Tega mi ni bilo potrebno. Res ne. Nejevoljno sem se naslonil nazaj in pomislil, da me moja nova vloga že čaka. Samo posneti moram tole serijo, da bi mi Athenais zaupala.
Sranje.
ATHENAIS
Oblečena v novo obleko modre barve, sem se spustila v hotelsko restavracijo. Bilo mi je žal, da nisem še vadila z Ianom, vendar Jamesovo obnašanje mi ni dalo miru. Bila sem prepričana, da se za njim nekaj skriva.
“Hej, Athenais!”
Obrnila sem se in zagledala Jamesa, ki je sedel za prosto mizo. Pohitela sem do njega in se usedla za prost stol.
“Upam, da me nisi dolgo čakal,” sem rekla in odložila torbico na prost stol. “Vadila sem z Ianom in čas je minil, kot bi mignil.”
“Ne skrbi, nisem dolgo tukaj. Pravzaprav bom nemudoma prešel k bistvu... Gre se za tvojo mamo,” je rekel.
Oh, bog. Pa ne ...
“Kaj?” sem priprla oči.
“Nekaj naklepa,” je dejal. “Tokrat je resno.”
“Se lahko posvetiva scenariju?” sem dvignila obrv.
Naslednjo uro sva se posvetila scenariju. Zadržal je neprimerne komentarje za sebe, moje misli pa so švigale k Jamesu, saj se bova kasneje dobila na kosilu. Zdelo se mi je, da je čas prehitro minil, saj je nenadoma začel zvoniti moj telefon.
James.
“Ja?” sem se javila, ko sem se mrmraje opravičila Ianu.
“Želel sem te spomniti glede najinega kosila,” je rekel James brez pozdrava. “Zelo pomembno je, Athenais.”
“Ok. Sedaj vadim z Ianom ...”
“Velja. Se dobiva ob enih,” je hitro rekel in prekinil zvezo. Presenečeno sem pogledala v ekran telefona, nato pa pogledala proti Ianu, ki se je dvignil na noge in vzel svoj scenarij. Očitno je razumel, da je najinega druženja konec. Škoda. Na koncu je bilo prav prijetno, saj se je svojemu delu celo posvetil.
“Tudi jaz grem na kosilo,” je rekel. “Sicer si bom naročil v sobo, tako da vaju ne bom motil.”
“Oprosti,” sem rekla in ga premerila. “Res mi je žal, vendar James ne bi vztrajal, če ne bi bilo nujno.”
“Verjamem. Ne sekiraj se. Bova jutri nadaljevala,” je rekel. “Mislim celo, da sva zakopala bojno sekiro.”
“Ne še čisto.”
“Upam, da jo bova. Se vidiva, Athenais,” je dejal, se obrnil in zapustil mojo sobo. Gledala sem v zaprta vrata in se rahlo jezila na Jamesa, ker naju je zmotil. Nenazadnje sem se celo sprostila v Ianovi družbi. Čeprav se je obnašal kot kreten, se je izkazalo, da mi njegova družba postala ... celo všeč.
IAN
“Resno?”
“Oprosti, Ian, res moram govoriti z njo,” je rekel Jamesov glas iz telefonske slušalke. Nejevoljno sem sedel na posteljo.
“Nisva bila zmenjena, da jo poskušam dobiti svojo stran? Pravzaprav si mi ti predlagal, da se ji poskusim približati?” sem vprašal.
“No, saj se ji še boš, kajne? Dva meseca bosta v Londonu. In verjemi, punca je zelo bogata,” je dejal v svojo obrambo, jaz pa sem zavil z očmi. Dva meseca, jaz pa sem imel le tri meseca časa, da rešim sranje, ki sem ga naredil. Tako sem pristal na snemanju serije, ki me dejansko sploh ni zanimala, da bi igral s slavno Athenais Davis in jo poskusil obrniti, da mi priskoči na pomoč. Občutek sem imel, da bom naredil sranje. Spet.
“Ian, bodi potrpežljiv. Res je pomembno,” je opravičujoče dejal. “Kasneje ti bom pojasnil, zdaj pa grem, da ne zamudim.”
Poslovil se je, jaz pa sem zaklel in vrgel telefon na posteljo. Tega mi ni bilo potrebno. Res ne. Nejevoljno sem se naslonil nazaj in pomislil, da me moja nova vloga že čaka. Samo posneti moram tole serijo, da bi mi Athenais zaupala.
Sranje.
ATHENAIS
Oblečena v novo obleko modre barve, sem se spustila v hotelsko restavracijo. Bilo mi je žal, da nisem še vadila z Ianom, vendar Jamesovo obnašanje mi ni dalo miru. Bila sem prepričana, da se za njim nekaj skriva.
“Hej, Athenais!”
Obrnila sem se in zagledala Jamesa, ki je sedel za prosto mizo. Pohitela sem do njega in se usedla za prost stol.
“Upam, da me nisi dolgo čakal,” sem rekla in odložila torbico na prost stol. “Vadila sem z Ianom in čas je minil, kot bi mignil.”
“Ne skrbi, nisem dolgo tukaj. Pravzaprav bom nemudoma prešel k bistvu... Gre se za tvojo mamo,” je rekel.
Oh, bog. Pa ne ...
“Kaj?” sem priprla oči.
“Nekaj naklepa,” je dejal. “Tokrat je resno.”
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zaminiva zgodba:smiley:
1
Roxy
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Ful dobro in a sem jaz ravnokar ugotovila, da jo Ian samo izkorišča?!?###?¿¿¿?!?!?####
Hahaha, noro.
Me ful zanima, kaj se bo naprej dogajalo, zato čimprej nov del!
p.s. Da sploh ne omenjam tvojega pisanja, ki je vrhunsko.
Ful dobro in a sem jaz ravnokar ugotovila, da jo Ian samo izkorišča?!?###?¿¿¿?!?!?####
Hahaha, noro.
Me ful zanima, kaj se bo naprej dogajalo, zato čimprej nov del!
p.s. Da sploh ne omenjam tvojega pisanja, ki je vrhunsko.
1
hvala :)
ja, Ian jo izkorišča, ampak pojasnilo bo prišlo kasneje :)
evo, nov del čez par minut :)
ja, Ian jo izkorišča, ampak pojasnilo bo prišlo kasneje :)
evo, nov del čez par minut :)
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
