Zbudi me mrzel jutranji zrak. Ko vstanem se z mene vsuje plast snega, ki se je na meni nabral čez noč. Otresem se ga in začnem hoditi v tisto smer od koder sva včeraj prišla, no vsaj mislim, da sva prišla od tam. Že pri prvem koraku se spotaknem. Joj ta butasta obleka, veliko bolje se počutim v hlačah, pomislim jezno. Še zmeraj ne morem verjeti, da se je to včeraj res zgodilo in ko se spomnim na to mi gre spet na jok. Ne, ne smem jokati zaradi njega, zdaj moram oditi k Berti kamor je najbrž odšel in se z njim pogovoriti.

Na srečo sem si izbrala pravo pot, ki me pripelje naravnost do Mirelline hiše Berte. Prispem do lesenih vrat, potrkam nanje in počakam. V hiši zaslišim premikanje in vrata se kmalu odprejo. Na pragu stoji razkuštrana Mirell, vidno presenečena, da me vidi. Povabi me naprej, a iz njenega obnašanja opazim, da nekaj ni prav. Ko se preoblečem v novo obleko me posede za mizo in reče, da nama bo skuhala zeliščni čaj. Za trenutek se spogledava in iz njenih oči sije krivda. Z urnim korakom odhiti v kuhinjo. Po nekajminutni tišini se iz tam zasliši klic: "Boš čaj z medom ali ne? " V odgovor nekaj zamomljam in upam, da me razume. Ko se že četrt ure ukvarja s kuhanjem čaja sem že čisto na koncu z živci. Končno pride in na mizo postavi dve porcelanasti skodelici. "Grem še po žličke" šepne in hoče spet odhiteti, a je prepočasna saj jo zgrabim za roko.
" Mirell nehaj se mi izmikati in mi že enkrat povej kaj je narobe! " Rečem prizadeto. Mirell se počasi sesede na stol nasproti mene ter me prime za roko.
" Gabriel je odšel" reče ter hitro poskuša ublažiti svoje besede. "Še zmeraj te ima zelo rad. Hotel te je samo zaščititi in.. " obmolkne, ko vidi, da so njene besede že dosegle svoj učinek. Iz mene se iztrga takšen živalski krik, da ga sigurno lahko slišijo do Mertoviškega gradu in nazaj. "NE! TO NE MORE BITI RES! LAŽEŠ SE! " Se slišim zavpiti ter v naslednjem trenutku že hlipam v njenem naročju. To ni res! To ni resnično. Samo sanje so. Si histerično ponavljam sama pri sebi. A ugotovim, da je. Mirell me še močneje stisne in mi šepeta pomirjujoče besede v uho. Tako se zjokam v njenem naročju in končno imam nekoga, ki do mene goji dobra čustva.
"Zakaj me ne mara? " Jo vprašam jokajoč.
"Seveda te ima rad ljubica, ampak lahko ti povem, da smo imeli vsi zelo tragično otroštvo in mu je težko izraziti svoja čustva do tebe. " Odvrne.
"Bo prišel nazaj? " Vprašam. " Tega pri njem ne moreš zagotovo vedeti, toda mislim, da bi zate naredil vse" šepne Mirell in me poboža po glavi.
"Naj ti povem zgodbo, da ti bo bolj jasno" reče in njen topli glas zareže skozi tišino…

hello moje drage Pilovke obveščam vas, da do naslednjega četrtka najbrž ne bom aktivna na pilu, ker bom prespala pri moji bff tko da ja<3 love you<333333 Pa lajkite pls