Ravno nerodno odpenja gumbe na moji obleki ko…
Ko se mu naenkrat okoli prsnega koša začne širiti temnordeč madež. Dolgobradec zasope, ter se zgrudi na tla, za njim pa zagledam postavo. " Gaber! " kriknem in s kotičkom očesa še opazim druga dva moška, ki me spustita in se poženeta po ulici navzdol.
Gaber si obriše umazano konico rezila v srajco in mi poda roko. "Saj ti niso nič naredili ne? "Zaskrbljeno vpraša in me nezaupljivo premeri s pogledom. "Ne ker si jim to preprečil" mu odvrnem z nasmeškom.
On pa me nič kaj veselo ne pogleda in reče: "kaj ti je ploh padlo na pamet, da si šla v takšno ulico? "
"V zahvalo sem ti hotela nabrati rože" opravičujoče rečem in pokažem bujno cvetoče rože v svoji roki. Nasmehne se. Ne morem verjeti če prav vidim, zato bleknem neumnost: "Gaber si se TI ravnokar nasmehnil? "
Začudeno me pogleda, nato pa plane v smeh. Še sama se hočem smejati, ko me naenkrat prešine neprijetna misel.
" Amm…zakaj si prišel iz nasprotne strani ulice kot je krčma? " Ga vprašam.
Nasmeh mu zamre in neprepričljivo mi odgovori: "V konjušnico sem odšel iskat svojega konja Ognjena in sem se vrnil po drugi poti. "
"Kje pa ga imaš? " Ga podrezam.
"Koga imam kje? " Zmedeno vpraša.
"Konja, kje imaš konja? " Mu razložim.
"Ni ga" odvrne na kratko.
"Kako ga ni? " Vprašam, ker me je že čisto zmedel.
"Kaj si v resnici počel tam Gabriel? "
"No če že hočeš vedeti so mojega konja prodali brez, da bi mi povedali, potem pa sem se napoti h krčmi, da bi te tam počakal " mi pove.
" Aja pa hvala za rože in lepo obleko si kupila" doda, mi pokloni nasmeh s kotičkom ustnic in moja lica se obarvajo rdeče.
" Hvala tebi, da si me rešil" povem.
" In to že drugič ne pozabi. Zdaj pričakujem že dve zahvali veš? "se mi nagajivo nasmehne in takrat opazim iskrico v njegovih očeh.




Gabriel

Po nekajminutni hoji skozi mesto in razmišljanju kako bom rešil Dimitrija iz ječ Mertoviškega kralja me zmoti Beatrice. "Hrano sem kupila za na pot, veš? " Pokimam in se spomnim, da zaradi njenega reševanja nisem mogel uloviti žrtve, ki bi potešila mojo lakoto. "Upam, da imaš rad suhe hruške, ker jaz jih obožujem" reče in ob misli na njo, kako se baše s suhimi hruškami se nasmehnem.
Takrat pa izgovori vprašanje, ki sem se ga najbolj bal.
" Gabriel…me boš vzel s sabo na pot? " Vse v meni kriči ja, ja, ja vzemi jo, jaz pa odvrnem: " Bojim se, da ne bo šlo. S konjem bi do tja potoval en teden, z Ognjenim celo pet dni, peš pa bo zame trajalo dva tedna. "
" Kam pa si namenjen? " Vpraša.
Čas je, da ji povem in jo s tem dejstvom za vedno odženem stran od mene in nevarnosti, ki jo prinašam. "V Bloodstone" resno odvrnem.
" Super, grem torej lahko s tabo? " Resno vpraša.
Ne morem verjeti, da je to tako mirno sprejela, zato se komaj zadržim, da je ne objamem. Seveda tega veselja ne pokažem navzven.
" Če hočeš lahko greš z mano, ampak zavedati se moraš, da bo napoti veliko nevarnosti vključno z Ledenimi ženami in Psoljudi, ki te raztrgajo pri živem telesu.
Beatrice otožno odgovori: " seveda grem s tabo, saj ne morem nikamor drugam. K svoji družini pa se ne vrnem četudi me kaj raztrga pri živem telesu.
Uf očitno res ne mara svoje družine. Le kaj so ji naredili? Pomislim zaskrbljeno.
Takrat pa iz grmovja skoči Meltix, ki sem mu prej naročil naj me počaka v senci gozda, ter me začne lizati po obrazu. Beatrice se zasmeje in oštejem se, da sem jo prej pustil samo v mestu in hotel zbežati. Kaj če bi ji tisti moški kaj naredili? Se vprašam. Najbrž si potem nikoli ne bi odpustil.
Ošinem jo s pogledom in opazim prelepe zlate kodre, ki ji padajo na ramena. Moram si priznati, da je v tej obleki prav čedna, čeprav ne vem kje jo je dobila za tako malo denarja. In ta njen nasmešek joj…" Kaj si zaljubljen Gabriel? " me v mislih podraži Meltix. Pozabil sem, da mi lahko ta pacek bere misli, zato mu vrnem: " ravno toliko kot si ti zaljubljen v gospodično Riso. "
Užaljeno me pogleda in otožno zamijavka, da bi ga Beatrice počohala po glavi. Seveda mu ona takoj ustreže.
" Ha mene ima očitno rajši od tebe" se mi pobalin poroga in se še bolj privije k njej. "Ne zafrkavaj se iz mene! " mu zavpijem v mislih. Ko me Beatrice presenečeno pogleda pa ugotovim, da sem to rekel na glas.
" Oprosti za tole" se ji opravičim.
"S kom si se ravnokar pogovarjal Gabriel? "Me vpraša.
Globoko vdihnem in ji razložim: " No kot si očitno opazila sem se pogovarjal z Meltixom. " Beatrice začudeno prikima ter reče: " ampak… jaz vaju nisem slišala."
"Seveda ne, ker se pogovarjava preko misli" odvrnem in Meltix pritrdilno zamijavka.
"Prav" reče in Meltixa privije k sebi. "Sem vedela, da si prav poseben mačkon" šepne in ne vem ali je to rekla njemu ali meni.

Upam, da vam je bilo všeč moji/e Pilovčki/ke!!!
pa komentirajte kaj