Gabriel
Ko jo gledam, ko hodi zraven mene se mi zazdi, da sem jo nekoč že srečal. Le da se ne spomnim kje.
Končno prideva do zastraženega lesenega vhoda in se odpraviva na velik trg.
Ker se že dolgo nisem hranil čutim v svojem telesu veliko praznino.
Zato se odločim, da se moram,če seveda hočem izpeljati svoj načrt, tega dekleta nekako znebiti.
Dojel pa sem, da mi to na grd način pri njej ne bo uspelo. Naklonim ji svoj najlepši nasmešek, ki ga premorem in ji z prijaznim glasom rečem: " Beatrice, kaj ko ti dam malo denarja in greš na trg, z roko pokažem naokoli, kupit hrano in obleke za na pot? "
Nezaupljivo me pogleda, nato pa me vpraša" kaj to pomeni, da me boš vzel s sabo? "
Seveda! Počakal te bom pri tisti krčmi zadaj, še prej pa skočim po svojega vranca Ognjena, prav? " se zlažem in ji v roko stisnem za pest cekinov.
Opazujem jo, kako se oddaljuje, nato pa se obrnem in zakorakam vzdolž ulice ter jo pustim samo.
Nekaj ulic naprej me že peče slaba vest, da sem jo v tem velikem mestu pustil samo.
Beatrice
Razgledam se po trgu in kar ne morem verjeti koliko raznovrstnih stvari lahko ljudje ustvarijo in prodajo.
No čeprav, ko bolje pogledam vsi prodajalci na tržnici niso ljudje, temveč so nekateri mešanica med psi in ljudmi, drugi imajo nečloveške čekane, čisto na koncu pa opazim celo nekoga s krili, ki ne zgleda ravno kot kakšen prijaznež. Stresem se in se odpravim naprej. Še dobro, da me Gabriel čaka, pomislim.
Nato pa se spomnim po kaj me je poslal in začnem iskati stojnico s hrano.
Opazim prvo, ki mi pade v oči in preberem naslov. Oblačila in hranila za dobre ljudi, hmm čuden naslov upam, da sem dovolj dobra, da lahko vstopim.
Previdno se približam vratom in jih rahlo odškrtnem. Takrat pa nad sabo zaslišim prediren zvok in kar skočim od strahu.
"samo zvonec je ljubica" se iz kota zasliši hripav glas. Dvignem glavo in vidim starko sedečo na obrabljenem gugalniku, ki nekaj šiva. Počasi se dvigne in takrat opazim, da ima samo eno oko, ki me pozorno opazuje. Obrnem se, da bi pri priči ucvrla iz trgovinice a me zgrabi nevidna sila in me povleče k starkini mizi. Ta se mi zazre v oči in v glavi začutim neprijetne zbodljaje.
"Hočeš obleko dekle? " Vpraša in začudeno pokimam. Kako je lahko v trenutku izvedela kaj hočem? Pomislim.
Starka zavihti koničast predmet v roki in osupla opazim, da je to palica.
Kar naenkrat me nekaj dvigne visoko v zrak in me zasuka okoli. Ne da bi se sploh zavedala kaj se je ravnokar zgodilo, se znajdem v čudovitem belem podloženem krilu in rjavim plaščkom iz lisičjega krzna. Začudeno pogledam starko, ki pa se le brezzobo nasmehne ter iztegne koščeno roko. "Pet cekinov prosim" reče in vsujem ji jih v dlan, ter se ji vesela zahvalim.
Odhitim iz trgovinice, ter nakupim še vse ostalo, ker me je prosil Gabriel in se odpravim proti krčmi kjer me čaka.
Do tja vodi temna ulica, na kateri se bohotijo prelepe cvetlice, a po njej se nihče ne sprehaja. Odpravim se v tisto smer, da bi jih nabrala v šopek za Gabriela, ki mi je tako radodarno dal denar in me bo vzel s sabo.
Takrat pa se za mano razležejo žvižgi in iz temnega kota ulice se izluščijo tri postave.
"Lej, lej koga pa imamo tukaj? " reče dolgobradec in me pogleda z opolzkim pogledom. " Nikogar, ki bi te zanimal" poskušam reči brez, da bi se mi glas zatresel.
K njemu pristopi še drugi z zelenimi očmi, ga lopne po rami in se zakrohota: " je pa napadalna, George pazi, da ti ne odgrizne nosu kot tvoja prejšnja. "
Dolgobradec z imenom George ga jezno pogleda in reče: " tole bom pa že obvladal bolje kot prejšnjo, " ter grozeče stopi bližje. Zavoham lahko njegov pivski zadah in naenkrat me popade panika. Obrnem se in poskušam zbežati, a me tretji moški prime okoli pasu ter povleče k sebi. " Spusti me prosim, nič ti nočem! " kriknem. Zelenookec se zasmeji: " prosim pri nas ne pomaga ljubica, mi ne poznamo olik. "
Dolgobradec mi začne slačiti plašč, a se mu upiram ter ga z vso silo brcnem v mednožje. Zvije se v dve gubi in zastoka, takrat pa v moje lice prileti močna klofuta, ki me vrže po tleh. Dolgobradec vstane ter mi ponovno poskuša sleči plašč, tokrat uspešno. Nerodno začne odpenjati gumbe na moji obleki ko....
Upam, da vam je bilo všeč in pls comment<3
rada vas mam moji/e Pilovčki/ke
Ko jo gledam, ko hodi zraven mene se mi zazdi, da sem jo nekoč že srečal. Le da se ne spomnim kje.
Končno prideva do zastraženega lesenega vhoda in se odpraviva na velik trg.
Ker se že dolgo nisem hranil čutim v svojem telesu veliko praznino.
Zato se odločim, da se moram,če seveda hočem izpeljati svoj načrt, tega dekleta nekako znebiti.
Dojel pa sem, da mi to na grd način pri njej ne bo uspelo. Naklonim ji svoj najlepši nasmešek, ki ga premorem in ji z prijaznim glasom rečem: " Beatrice, kaj ko ti dam malo denarja in greš na trg, z roko pokažem naokoli, kupit hrano in obleke za na pot? "
Nezaupljivo me pogleda, nato pa me vpraša" kaj to pomeni, da me boš vzel s sabo? "
Seveda! Počakal te bom pri tisti krčmi zadaj, še prej pa skočim po svojega vranca Ognjena, prav? " se zlažem in ji v roko stisnem za pest cekinov.
Opazujem jo, kako se oddaljuje, nato pa se obrnem in zakorakam vzdolž ulice ter jo pustim samo.
Nekaj ulic naprej me že peče slaba vest, da sem jo v tem velikem mestu pustil samo.
Beatrice
Razgledam se po trgu in kar ne morem verjeti koliko raznovrstnih stvari lahko ljudje ustvarijo in prodajo.
No čeprav, ko bolje pogledam vsi prodajalci na tržnici niso ljudje, temveč so nekateri mešanica med psi in ljudmi, drugi imajo nečloveške čekane, čisto na koncu pa opazim celo nekoga s krili, ki ne zgleda ravno kot kakšen prijaznež. Stresem se in se odpravim naprej. Še dobro, da me Gabriel čaka, pomislim.
Nato pa se spomnim po kaj me je poslal in začnem iskati stojnico s hrano.
Opazim prvo, ki mi pade v oči in preberem naslov. Oblačila in hranila za dobre ljudi, hmm čuden naslov upam, da sem dovolj dobra, da lahko vstopim.
Previdno se približam vratom in jih rahlo odškrtnem. Takrat pa nad sabo zaslišim prediren zvok in kar skočim od strahu.
"samo zvonec je ljubica" se iz kota zasliši hripav glas. Dvignem glavo in vidim starko sedečo na obrabljenem gugalniku, ki nekaj šiva. Počasi se dvigne in takrat opazim, da ima samo eno oko, ki me pozorno opazuje. Obrnem se, da bi pri priči ucvrla iz trgovinice a me zgrabi nevidna sila in me povleče k starkini mizi. Ta se mi zazre v oči in v glavi začutim neprijetne zbodljaje.
"Hočeš obleko dekle? " Vpraša in začudeno pokimam. Kako je lahko v trenutku izvedela kaj hočem? Pomislim.
Starka zavihti koničast predmet v roki in osupla opazim, da je to palica.
Kar naenkrat me nekaj dvigne visoko v zrak in me zasuka okoli. Ne da bi se sploh zavedala kaj se je ravnokar zgodilo, se znajdem v čudovitem belem podloženem krilu in rjavim plaščkom iz lisičjega krzna. Začudeno pogledam starko, ki pa se le brezzobo nasmehne ter iztegne koščeno roko. "Pet cekinov prosim" reče in vsujem ji jih v dlan, ter se ji vesela zahvalim.
Odhitim iz trgovinice, ter nakupim še vse ostalo, ker me je prosil Gabriel in se odpravim proti krčmi kjer me čaka.
Do tja vodi temna ulica, na kateri se bohotijo prelepe cvetlice, a po njej se nihče ne sprehaja. Odpravim se v tisto smer, da bi jih nabrala v šopek za Gabriela, ki mi je tako radodarno dal denar in me bo vzel s sabo.
Takrat pa se za mano razležejo žvižgi in iz temnega kota ulice se izluščijo tri postave.
"Lej, lej koga pa imamo tukaj? " reče dolgobradec in me pogleda z opolzkim pogledom. " Nikogar, ki bi te zanimal" poskušam reči brez, da bi se mi glas zatresel.
K njemu pristopi še drugi z zelenimi očmi, ga lopne po rami in se zakrohota: " je pa napadalna, George pazi, da ti ne odgrizne nosu kot tvoja prejšnja. "
Dolgobradec z imenom George ga jezno pogleda in reče: " tole bom pa že obvladal bolje kot prejšnjo, " ter grozeče stopi bližje. Zavoham lahko njegov pivski zadah in naenkrat me popade panika. Obrnem se in poskušam zbežati, a me tretji moški prime okoli pasu ter povleče k sebi. " Spusti me prosim, nič ti nočem! " kriknem. Zelenookec se zasmeji: " prosim pri nas ne pomaga ljubica, mi ne poznamo olik. "
Dolgobradec mi začne slačiti plašč, a se mu upiram ter ga z vso silo brcnem v mednožje. Zvije se v dve gubi in zastoka, takrat pa v moje lice prileti močna klofuta, ki me vrže po tleh. Dolgobradec vstane ter mi ponovno poskuša sleči plašč, tokrat uspešno. Nerodno začne odpenjati gumbe na moji obleki ko....
Upam, da vam je bilo všeč in pls comment<3
rada vas mam moji/e Pilovčki/ke
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
o neeee boga beatrice upm d jo bo gabriel resu ce ne bo mu bom pa sred noci prsla na dom pa ga bom strasila :skull:
zdj sm pac prebrala use dele (pac sploh ne berm nc u pisalnci js sam objavljam sam zdj sm si rekla d je pa mogoc kj zanimivga pa sm sla gledat pa mi je tvoja zgodba prva padla u oci) love it girllll ta zgodba je ful dobraaaa komi cakam na nasledne deleee cim prej objavi ful mi je dobr vibe zgodbe (ne berm dost fantazije j(s edino kriminalke pa ucas kake teenage knjige berm) ampk ta mi je usec) pac love ittt
zdj sm pac prebrala use dele (pac sploh ne berm nc u pisalnci js sam objavljam sam zdj sm si rekla d je pa mogoc kj zanimivga pa sm sla gledat pa mi je tvoja zgodba prva padla u oci) love it girllll ta zgodba je ful dobraaaa komi cakam na nasledne deleee cim prej objavi ful mi je dobr vibe zgodbe (ne berm dost fantazije j(s edino kriminalke pa ucas kake teenage knjige berm) ampk ta mi je usec) pac love ittt
1
Hvalaaaaaaaaa ti<3 ne veš kok mi ta komentar pomeni<3.
Dans pride že 9. Del tako, da ti želim veselo branje <333
Dans pride že 9. Del tako, da ti želim veselo branje <333
Moj odgovor:
jklklčćpćkjpoj
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.