Ne bom prelomila obljube. Ne smem.

"Zdaj, ko si podpisala, lahko začneva. Prosim, da me pustiš povedati vse do konca. Nato boš imela priložnost postavljati vprašanja." reče ženska.

Pokimam.

"Glavni namen tega sestanka je, da te obvestim o odločitvi, ki sem jo sprejela. Izbrana si bila, da prevzameš identiteto Julie Lennox. Natančneje – postala boš ona. Zamenjavo zate že imamo. Sedaj si podpisala. Nimaš izbire."

Besede izbrana, identiteta, Julia mi odmevajo v mislih.

"Nisem podpisala tega," rečem, a ženska mi hladno potisne papir v roke in pokaže na spodnji del. Tega prej nisem videla. Natančneje pogledam – in res je. Drobni tisk. Črno na belem. Podpis. Moje ime. Pogoji.

Kako sem bila lahko tako neumna? Kako sem se znašla v tej godlji?

"Ali sedaj vidiš?" izzivalno reče. Počutim se ujeto. Pokimam. Nimam izbire. Izbrali so mene
.
"Vse, kar moraš vedeti o svojem novem življenju, je tukaj." V roke mi potisne debelo mapo. "Prelistaj jo."

Prsti se mi zataknejo ob platnice, srce mi bije vedno hitreje, medtem ko obračam strani. Fotografija. Starost. Hobiji. Značaj. Ocene. Bolezni iz preteklosti. Popolna dokumentacija Julie Lennox. Ta ženska in dekle na sliki sta si neverjetno podobni. Je njena mati? Ne vem.

Listam naprej. Podatki o tem, kje bom živela, kaj bom počela, kako se moram oblačiti. Vse je zapisano. Vse – razen zakaj in do kdaj, bom Julia Lennox?

"To je zdaj tvoje. 16. marca ob 17:00 pred tvojo hišo. Brez osebnih stvari, samo s to mapo."

Preden lahko odgovorim, doda še nekaj.

"Zamenjavo zate imamo. Vse tvoje podatke imamo. Preglej to mapo in povej, če je vse pravilno."

Poda mi še eno, identično mapo. Odprem jo.

Notri sem jaz. Vse o meni.

Histerično listam. Vsaka stran je pravilna. Vse informacije o meni. Moji izvidi iz otroštva, celo zapisi iz zdravniških pregledov, ko sem bila stara tri leta. Nekdo me je opazoval. Kako je pridobil vse te dokumente, ki so sicer v omari v dnevni sobi.

Srh me spreleti.

Počasi in bolj premišljeno pregledam še preostanek. Po desetih minutah jo zaprem. S težkim občutkom strahu, jeze in šoka spregovorim:

"Vse je pravilno."

Ženska se zadovoljno nasmehne. "Me veseli. Sedaj lahko nekaj poješ. Seveda, če želiš."

Ne želim je zavrniti, zato samo preletim jedilnik. "Kalamare bom."

Moški se pojavi skoraj iz ničesar in mi postavi pladenj s hrano pred nos. Počasi začnem jesti, čeprav nisem lačna. Moja vilica se premika robotsko gor in dol, misli pa divjajo.

Pojem. Odložim pribor. Naslonim se nazaj in pogledam žensko. Obraz ima resen.

Pomigne proti mapi. "To je tvoje. Preuči jo. Postala boš ona. Ne pozabi – vse ostane anonimno z razlogom."

Za trenutek se ustavi, nato odrezavo doda: "Ti si bila izbrana. Nihče drug. To je tvoja naloga in ti jo boš opravila."
Pogoltnem slino in vstanem. V roki držim mapo.

"Adijo," rečem in se obrnem proti izhodu.

Zmedena sem. Ne vem, kam naj grem. Med hojo naročim taksi prek aplikacije. Ko pridem do vrat, se varnostniki le odmaknejo. Eden mi jih odpre. Počutim se nenavadno pomembno.

Toda jeza v meni raste. Najraje bi to mapo vrgla v smeti. Vem pa, da bi bilo zaman. Ne morem se več izogniti temu. V kaj sem se spravila razmišljam.

Ko stopim na zrak, jeza splahni. Noč je. Hodim po ulicah in prispem do iste diskoteke kot prej. Taksi prispe.
Usedem se, mapo odložim na sedež, iz torbice potegnem telefon. Odprem ga. V restavraciji sem bila malo več kot eno uro.

Sporočilo od Scarlett. "Saj nisi šla?"

Oči se mi napolnijo s solzami. S tresočimi prsti napišem: "Ne, doma sem "

Laž. Strašna, boleča laž. Tisti pa je tam tako neiskren. Tako lažen.

Telefon zabrni. Sporočilo od mame. Po licih mi spolzijo še večje solze. Mama. Oče. Odhajam od njiju. Zapuščam ju.

Zaslon komaj vidim, prekrit je s solzami. Odprem sporočilo.

"Pokliči me, ko boš imela čas."

Srce me zaboli. To moram narediti zdaj. Obrišem si solze, izpiham nos, dvakrat globoko vdihnem.

Pokličem.

Na drugi strani se oglasi ljubeč glas moje mame. "Ojla, draga, kako si?"

"Super sem, samo pogrešam vaju."

"Oh, midva tebe tudi. Ampak morava ti povedati, da prideva šele ob koncu tedna. Teta je zbolela."

"V redu je, bom preživela. Scarlett mi bo delala družbo."

"Super. Pokliči še kaj, zdaj se mi malo mudi."

"Bom. Rada vaju imam."

"Midva tudi tebe. Adijo."

Prekine.

Zlomim se. Globoke laži.

Zanašam se na dve osebi, ki ju lahko za vedno izgubim.
----------
ljudje u tem delu ste zvedl point celotne zgodbe tko, da če poveste kakšno s evam zdi, kaj ste si ekj predstavlal, kaj mislte, da se bo zdej zgodil, zakaj bo uzela identiteto.
ampak zadnji del je pa preveč heartbroken zame komi sm napisala to.
hvala usem k berete<3 če kdo hoče, obveščanje komott<3