IZGUBLJENI AMULET💎14. DEL
1
»Potem pa jo bova počakali. Saj sva zmenjeni, da pride. Zmeniti se moramo glede dijaškega doma,« mi je povedala. Ali bo Kaya z menoj in Lano v sobi? Ja. To bi bilo super!
»Rose! Ne boš verje- Oh, profesorica Castle. Saj res. Oprostite za zamudo,« je Kaya zavpila. No, zavpila je Rose! Ne boš verje-, drugi del pa je povedala veliko tišje, umirjeno in z zadrego na obrazu. Bil je pogled, ki je pravil ups.
»Zamerim. Saj ne, oprostim. Kaya, v sobi boš z Rose in Lano. Rose si verjetno že spoznala. Vidim, da sta se kar dobro ujeli. Lane pa danes ni bil, zato jo boš spoznala šele v domu. Svoje stvari imaš v avli. Zdaj pa lahko gresta. Adijo!« je hitreje, kot sem lahko doumevala povedala prof. Castle. Kaya pa…izgledalo je, da je vse razumela. Poslovili sva se in odšle iz učilnice.
»Kje pa je avla?« me je vprašala Kaya. V glavi se mi je najprej pojavilo vprašanje je bilo Je prof. Castle omenila avlo? A sem morala odgovoriti na Kayino vprašanje.
»V dijaškem domu,« sem ji zasanjano odgovorila. Na srečo sva bili obedve že obuti (ker kdo se preobuje za razredno uro?) zato sva lahko takoj šli iz šole.
»Te zanima kaj mi je Yuki rekel?« me je vprašala Kaya. V sebi sem zakričala. Res je govorila z njim? Mu je povedala da sem zaljubljena vanj? Kaj če sem se mu zazdela čudna? A hotela sem izvedeti.
»Kaj!?« sem napol rekla napol zakričala.
»Najprej sem mu rekla, da ti je všeč. In tega nisem pričakovala, ampak veš kaj je rekel?« Zadržala sem dih. Upam, da je razumela da to pomeni, da me zanima.
»Rekel je, da si tudi ti zelo lepa in bi te ob osmih rad povabil na kavo v kavarno The tea room. Na zmenek greš! In pomagala ti bom, da se čim lepše oblečeš,« mi je rekla in mislila sem, da bom omedlela na tistem pločniku. Padla sem ji v objem in rekla:
»Hvala ti! Hvala!«
»Sem ti rekla, da vedno poslušaj mojstrico.« Bila sem navdušena. Imela bom prvi zmenek. In tako sva med pogovorom prišli do sobe. Vzela sem ključ a je bila soba že odprta. A to kar je bilo v njej je bilo ogabno. Lana in Sky sta se poljubljala. Kaya je skočila stran in si z dlanmi zakrila oči. Lana je takoj ko naju je zagledala Skya nežno odlepila stran od sebe. In tako naju je zagledal tudi Sky.
»Kdo pa je ona?« me je Lana vprašala in s pogledom nakazala na Kayo.
»Če bi bila na razredni uri bi vedela,« sem ji odgovorila osorno. Preden bi ji lahko podala bolj natančen odgovor, me je prehitela Kaya.
»Zdravo, sem Kaya Fall. Ti pa si Lana, kajne? Končno te spoznam. Sem vajina nova sostanovalka. Zagotovo se bomo skupaj imele super.« To se mi je zdela precej uradna predstavitev. Takoj sem videla, da se ne bosta razumeli. Ne samo ker je Kaya bolj razgledana, boljša v vrtenju besed in…manj vsiljiva, temveč ker si me bosta poskušali priboriti. Sploh ne razumem zakaj. Že med Lorry in Lano je bilo trenje. Ne vem, zakaj tako hočejo mojo pozornost. Nič posebnega nisem naredila. Tudi denarja s katerim bi se lahko hvalila nimam. Najbolj pa je čudno to, da nisem priljubljena in se vseeno prepirajo za mojo pozornost.
»Jaz sem Lana,« ji je odgovorila in prezirljivo odkorakala stran. V smer Skyeve sobe. Me ne preseneča. Odkorakala sem do Kaye in ji precej tiho rekla:
»Lana ne sme izvedeti, da grem na zmenek, prav?« Kaya me je najprej začudeno pogledano pogledala, nato pa preprosto pokimala. V sobo sva odnesli Kayin kovček. Razpakirala je hitro, kot je bilo to le mogoče. Zdaj se je Kaya polastila Lorryine stare omare. Če bi morala to narediti jaz bi jo najprej nekako razkužila, lakirala in vse mogoče. Ko je končala s tem (kar je bilo presenetljivo hitro), je odprla mojo omaro in vse moje puloverje vrgla na posteljo.
»Preohlapen, preozek, prekratek, imaš sploh kakšen pulover za zmenke?« je Kaya komentirala moje puloverje. Na vprašanje sem ji odkimala. Vrnila se je k omari in začela brskati. Nisem ravno najbolj urejeni tip človeka. Čez nekaj trenutkov so po celi sobi ležale obleke a Kaya je še kar vztrajno brskala. Naenkrat pa je vstala in vprašala:.
»Kaj pa tale?« Bil je pulover s črno mačko, ki mi ga je mami podarila za prejšnji božič.
»Super bo. Nadeni si ga,« mi je ukazala. To sem tudi hitro storila. Kaya te hitro naredi živčnega.
»Mhm. Super bo! Zdaj pa še hlače. Sem jih že našla,« je prikimavala in mi podala črne kavbojke. Odšla sem v kopalnico in se preoblekla. Prišla sem iz kopalnice in naredila nekaj čudnih poz, kot kakšna manekenka. Obedve sva se začeli smejati. Nato sem si še počesala lase in Kaya je oblikovala. Naredila mi je kar nekaj pričesk, a je na koncu precenila, da bi bili najboljši spuščeni lasje.
»Pripravljena si. Pojdi in…samo ne se osramotit!« mi je govorila medtem, ko sem si obuvala čevlje. Stekla sem po hodniku in se Kayi čisto pozabila zahvaliti za pomoč. Niti poslovila se nisem. Prišla sem do vhoda. Globoko vdihnila in potegnila za kljuko. Niso se hotela odpreti. Na vratih razločno piše RINI jaz pa sem še vedno poskusila odpreti vrata v napačno smer. Ne vem, zakaj se še nisem navadila. V internatu živim že skoraj leto. In nato sem porinila kljuko in vrata so se magično odprla. A za vrati ni bilo nikogar. Ni bilo Yukija. Zagotovo me Anita snema čez okno in bo to objavila, sem si mislila. Sedla sem na klop in čakala. Minila je minuta. Minilo jih je pet. Skoraj sem že obupala, ko so se zaslišali hitri koraki. Prišel je. Dobesedno je prišel. Hvala Bogu!
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Žal m je ker nisem objavljala. Poskusila bom biti bolj redna:blush:
»Rose! Ne boš verje- Oh, profesorica Castle. Saj res. Oprostite za zamudo,« je Kaya zavpila. No, zavpila je Rose! Ne boš verje-, drugi del pa je povedala veliko tišje, umirjeno in z zadrego na obrazu. Bil je pogled, ki je pravil ups.
»Zamerim. Saj ne, oprostim. Kaya, v sobi boš z Rose in Lano. Rose si verjetno že spoznala. Vidim, da sta se kar dobro ujeli. Lane pa danes ni bil, zato jo boš spoznala šele v domu. Svoje stvari imaš v avli. Zdaj pa lahko gresta. Adijo!« je hitreje, kot sem lahko doumevala povedala prof. Castle. Kaya pa…izgledalo je, da je vse razumela. Poslovili sva se in odšle iz učilnice.
»Kje pa je avla?« me je vprašala Kaya. V glavi se mi je najprej pojavilo vprašanje je bilo Je prof. Castle omenila avlo? A sem morala odgovoriti na Kayino vprašanje.
»V dijaškem domu,« sem ji zasanjano odgovorila. Na srečo sva bili obedve že obuti (ker kdo se preobuje za razredno uro?) zato sva lahko takoj šli iz šole.
»Te zanima kaj mi je Yuki rekel?« me je vprašala Kaya. V sebi sem zakričala. Res je govorila z njim? Mu je povedala da sem zaljubljena vanj? Kaj če sem se mu zazdela čudna? A hotela sem izvedeti.
»Kaj!?« sem napol rekla napol zakričala.
»Najprej sem mu rekla, da ti je všeč. In tega nisem pričakovala, ampak veš kaj je rekel?« Zadržala sem dih. Upam, da je razumela da to pomeni, da me zanima.
»Rekel je, da si tudi ti zelo lepa in bi te ob osmih rad povabil na kavo v kavarno The tea room. Na zmenek greš! In pomagala ti bom, da se čim lepše oblečeš,« mi je rekla in mislila sem, da bom omedlela na tistem pločniku. Padla sem ji v objem in rekla:
»Hvala ti! Hvala!«
»Sem ti rekla, da vedno poslušaj mojstrico.« Bila sem navdušena. Imela bom prvi zmenek. In tako sva med pogovorom prišli do sobe. Vzela sem ključ a je bila soba že odprta. A to kar je bilo v njej je bilo ogabno. Lana in Sky sta se poljubljala. Kaya je skočila stran in si z dlanmi zakrila oči. Lana je takoj ko naju je zagledala Skya nežno odlepila stran od sebe. In tako naju je zagledal tudi Sky.
»Kdo pa je ona?« me je Lana vprašala in s pogledom nakazala na Kayo.
»Če bi bila na razredni uri bi vedela,« sem ji odgovorila osorno. Preden bi ji lahko podala bolj natančen odgovor, me je prehitela Kaya.
»Zdravo, sem Kaya Fall. Ti pa si Lana, kajne? Končno te spoznam. Sem vajina nova sostanovalka. Zagotovo se bomo skupaj imele super.« To se mi je zdela precej uradna predstavitev. Takoj sem videla, da se ne bosta razumeli. Ne samo ker je Kaya bolj razgledana, boljša v vrtenju besed in…manj vsiljiva, temveč ker si me bosta poskušali priboriti. Sploh ne razumem zakaj. Že med Lorry in Lano je bilo trenje. Ne vem, zakaj tako hočejo mojo pozornost. Nič posebnega nisem naredila. Tudi denarja s katerim bi se lahko hvalila nimam. Najbolj pa je čudno to, da nisem priljubljena in se vseeno prepirajo za mojo pozornost.
»Jaz sem Lana,« ji je odgovorila in prezirljivo odkorakala stran. V smer Skyeve sobe. Me ne preseneča. Odkorakala sem do Kaye in ji precej tiho rekla:
»Lana ne sme izvedeti, da grem na zmenek, prav?« Kaya me je najprej začudeno pogledano pogledala, nato pa preprosto pokimala. V sobo sva odnesli Kayin kovček. Razpakirala je hitro, kot je bilo to le mogoče. Zdaj se je Kaya polastila Lorryine stare omare. Če bi morala to narediti jaz bi jo najprej nekako razkužila, lakirala in vse mogoče. Ko je končala s tem (kar je bilo presenetljivo hitro), je odprla mojo omaro in vse moje puloverje vrgla na posteljo.
»Preohlapen, preozek, prekratek, imaš sploh kakšen pulover za zmenke?« je Kaya komentirala moje puloverje. Na vprašanje sem ji odkimala. Vrnila se je k omari in začela brskati. Nisem ravno najbolj urejeni tip človeka. Čez nekaj trenutkov so po celi sobi ležale obleke a Kaya je še kar vztrajno brskala. Naenkrat pa je vstala in vprašala:.
»Kaj pa tale?« Bil je pulover s črno mačko, ki mi ga je mami podarila za prejšnji božič.
»Super bo. Nadeni si ga,« mi je ukazala. To sem tudi hitro storila. Kaya te hitro naredi živčnega.
»Mhm. Super bo! Zdaj pa še hlače. Sem jih že našla,« je prikimavala in mi podala črne kavbojke. Odšla sem v kopalnico in se preoblekla. Prišla sem iz kopalnice in naredila nekaj čudnih poz, kot kakšna manekenka. Obedve sva se začeli smejati. Nato sem si še počesala lase in Kaya je oblikovala. Naredila mi je kar nekaj pričesk, a je na koncu precenila, da bi bili najboljši spuščeni lasje.
»Pripravljena si. Pojdi in…samo ne se osramotit!« mi je govorila medtem, ko sem si obuvala čevlje. Stekla sem po hodniku in se Kayi čisto pozabila zahvaliti za pomoč. Niti poslovila se nisem. Prišla sem do vhoda. Globoko vdihnila in potegnila za kljuko. Niso se hotela odpreti. Na vratih razločno piše RINI jaz pa sem še vedno poskusila odpreti vrata v napačno smer. Ne vem, zakaj se še nisem navadila. V internatu živim že skoraj leto. In nato sem porinila kljuko in vrata so se magično odprla. A za vrati ni bilo nikogar. Ni bilo Yukija. Zagotovo me Anita snema čez okno in bo to objavila, sem si mislila. Sedla sem na klop in čakala. Minila je minuta. Minilo jih je pet. Skoraj sem že obupala, ko so se zaslišali hitri koraki. Prišel je. Dobesedno je prišel. Hvala Bogu!
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Žal m je ker nisem objavljala. Poskusila bom biti bolj redna:blush:
Moj odgovor:
hoola hoop
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
NJAMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!:cry::cry::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: