NIKA VIDMAR
Ko stopimo v razred, učiteljica vpraša Lucky, kje je bila. Ona ji reče, da se je izgubila. "Dobro," reče učiteljica. "Sedite." No, tega ni treba, ker zazvoni. Vsi stečemo ven. "Kaj je bilo v resnici?" vpraša Vid. "Blackman," odgovori Ana. "Je torej resničen?" vpraša Eva. Prikimam. "Hej, vi, poslušajte," reče Vid. "Vi ste demoni, ne?" prikimamo. "Slišal sem da..." "Nas bojo nekam odpeljali, ker smo "nevarni"," ga dopolnim. "Razmišljam," reče on, "kaj, če bi vsi skupaj pobegnili? Samo toliko, da vas ne ujamejo. Potem pridemo nazaj." "Vid, feniks si," reče Urban, "torej zakaj hoče tudi ti stran?" "To zanima tudi mene," se oglasi Peter, ki je bil do zdaj ves čas tiho. "Prijtelji smo," reče on. "Kdaj pa bi šli?" vpraša Sara. "Nisi ti angel?"jo vpraša Eva. "Vid je feniks, pa vseeno gre zraven," skomigne Sara. "Več ko nas bo, bolj veselo bo!" rečem. "Danes popoldne pridejo, ne? Kaj, če bi šli špricat šolo?" reče Vid. Vsi prikimamo. Nato pa Kattie pride do mene. "Kaj, Kattie?" ji rečem. "Se lahko pogovoriva?" vpraša. "Prav, ji začudeno odvrnem. Stopiva na stran. "Veš, z Blackmanom ni pametno češenj zobat," mi reče. "Ni tako, da to delaš že celo življenje, Kattie?" jo zbodem. "Dve leti!" vzklikne. "Pri trinajstih?" se narejeno začudim. "Vidim, da si še živa," še dodam. "Jaz sem, Brian pa ne..." "Kdo?" "Moj bratranec." Ouch.
"Sori," rečem. "Nisem vedela." "Je že ok," mi reče. "Samo povem, Nika. Srečno." "Enako," odvrnem. Nato mi vsi stečemo domov.
Ko pridem domov, sta doma le Sonja (moja tamala) in mami. "Oči se je šel že skrit, kam se boš ti?" reče mami. "Nekam gremo z ostalimi," rečem. Zavzdihne: "Ok, ampak bodite previdni, in ne pozabi, če se karkoli zgodi,..." "Uporabi svoje moči," jo dopolnim. "Mami, vse bo ok. Stara sem 15 let in vem, kaj delam." Objame me. Nato vzamem ruzak s prtljago in objamem Sonjo. "A res moraš iti?" me vpraša. "Kmalu bom nazaj," ji rečem. Stečem čez zadnja vrata in grem čez skrivni prehod, ki ga vidimo samo demoni. Pelje do Kamniške Bistrice. Pomaham jima in splezam po rovu.
Na našem zbirnem mestu, pri novem mostu, ki pelje čez reko, so že Eva, Urban, Peter in Sara. "Čakamo še na Ano in Vida, potem pa gremo," reče Sara. Zdaj se prikažeta še Ana in Vid. "Kam pa gremo?" vprašam. "Pojdimo tja, kjer je nogometno igrišče, potem pa še do skate parka. Tako hodimo do tja. "Vas je strah?" vpraša Eva. Odkimam. Res me ni. To jemljem kot izjemno pustolovščino, ki jo delim lahko le s prijatelji.
"Kaj je pa ta hiša?" vpraša Peter. Obstojimo pred njo. Velika, zelena hiša. Pred njo pa policijski avto. Nato pa za Evo zagledam... nekaj takega, kot je Piggy iz igrice Roblox! "Eva, pazi!" zakričim. Nato pa nas zagrne črna tema...
*******************************************************************************************************************
Nov del! Prosim komentirajte, kakšen se vam je zdel! :wink:
Ko stopimo v razred, učiteljica vpraša Lucky, kje je bila. Ona ji reče, da se je izgubila. "Dobro," reče učiteljica. "Sedite." No, tega ni treba, ker zazvoni. Vsi stečemo ven. "Kaj je bilo v resnici?" vpraša Vid. "Blackman," odgovori Ana. "Je torej resničen?" vpraša Eva. Prikimam. "Hej, vi, poslušajte," reče Vid. "Vi ste demoni, ne?" prikimamo. "Slišal sem da..." "Nas bojo nekam odpeljali, ker smo "nevarni"," ga dopolnim. "Razmišljam," reče on, "kaj, če bi vsi skupaj pobegnili? Samo toliko, da vas ne ujamejo. Potem pridemo nazaj." "Vid, feniks si," reče Urban, "torej zakaj hoče tudi ti stran?" "To zanima tudi mene," se oglasi Peter, ki je bil do zdaj ves čas tiho. "Prijtelji smo," reče on. "Kdaj pa bi šli?" vpraša Sara. "Nisi ti angel?"jo vpraša Eva. "Vid je feniks, pa vseeno gre zraven," skomigne Sara. "Več ko nas bo, bolj veselo bo!" rečem. "Danes popoldne pridejo, ne? Kaj, če bi šli špricat šolo?" reče Vid. Vsi prikimamo. Nato pa Kattie pride do mene. "Kaj, Kattie?" ji rečem. "Se lahko pogovoriva?" vpraša. "Prav, ji začudeno odvrnem. Stopiva na stran. "Veš, z Blackmanom ni pametno češenj zobat," mi reče. "Ni tako, da to delaš že celo življenje, Kattie?" jo zbodem. "Dve leti!" vzklikne. "Pri trinajstih?" se narejeno začudim. "Vidim, da si še živa," še dodam. "Jaz sem, Brian pa ne..." "Kdo?" "Moj bratranec." Ouch.
"Sori," rečem. "Nisem vedela." "Je že ok," mi reče. "Samo povem, Nika. Srečno." "Enako," odvrnem. Nato mi vsi stečemo domov.
Ko pridem domov, sta doma le Sonja (moja tamala) in mami. "Oči se je šel že skrit, kam se boš ti?" reče mami. "Nekam gremo z ostalimi," rečem. Zavzdihne: "Ok, ampak bodite previdni, in ne pozabi, če se karkoli zgodi,..." "Uporabi svoje moči," jo dopolnim. "Mami, vse bo ok. Stara sem 15 let in vem, kaj delam." Objame me. Nato vzamem ruzak s prtljago in objamem Sonjo. "A res moraš iti?" me vpraša. "Kmalu bom nazaj," ji rečem. Stečem čez zadnja vrata in grem čez skrivni prehod, ki ga vidimo samo demoni. Pelje do Kamniške Bistrice. Pomaham jima in splezam po rovu.
Na našem zbirnem mestu, pri novem mostu, ki pelje čez reko, so že Eva, Urban, Peter in Sara. "Čakamo še na Ano in Vida, potem pa gremo," reče Sara. Zdaj se prikažeta še Ana in Vid. "Kam pa gremo?" vprašam. "Pojdimo tja, kjer je nogometno igrišče, potem pa še do skate parka. Tako hodimo do tja. "Vas je strah?" vpraša Eva. Odkimam. Res me ni. To jemljem kot izjemno pustolovščino, ki jo delim lahko le s prijatelji.
"Kaj je pa ta hiša?" vpraša Peter. Obstojimo pred njo. Velika, zelena hiša. Pred njo pa policijski avto. Nato pa za Evo zagledam... nekaj takega, kot je Piggy iz igrice Roblox! "Eva, pazi!" zakričim. Nato pa nas zagrne črna tema...
*******************************************************************************************************************
Nov del! Prosim komentirajte, kakšen se vam je zdel! :wink:
Moj odgovor:
#nevem ka nej
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
sola u naravi
oj js sm 7 razred in konc maja na moj rd gremo u solo u naravi.pac prejsn mesc so med roditelskega starsi in so se tk usi prtozva kam nas to pelejo k je tk 20min stran k bomo sam hodl pac nc druzga pa se sami taki ucitli grejo k nam nc nebi pustil in pac tk od ene moje orjatlce mami je rekla da na njenem mestu nebi sla sam da se nej sama odloci in oac sm misnla da ona tut nebo sla in pol me je mami upr ce grem da se nej sama odlocm in sm rrkla da ne pac da bi drgac sla sam da mi ni nekam za it ce se ucitli ne vejo ka bomo tm delal pa btw nas razred si jabke pa use mece po razredu pa fantje se grozn vedejo in pac ze to mi ni fajn da grem s takim razredom zato sm rekla da ne in zej tk edina ne grem in zej k bo konc pocitnic se bojo ze za sobe menl pa to in zih bo ful ucitlov uprasal kdo ne gre in k bojo rekl za mene me bojo usi "napadl" pa se bojo zejbaval da kao zato kr bi pogresala starse pa tut take ucitlce mam da bojo srpasval zaka ne grem in nevem ka nej odg



Pisalnica