KATTIE DONN
Oh ne, to je zelo slabo. "Kaj je pa to?" vpraša Nika. Joj, Nika, če bi vedela, kaj je... Prikaže se Brian. "AAAA!!!! DUH!!" zakriči Eva. Nika se obrne k meni: "Se vam sanja, kaj je to?" Prikimam. "Nevarni ste!" zavpije Vid. "Dovolj bo, Vid," reče Urban. Pride še Ana. "Kaj za..." vpraša, nato pa se za njo pokaže Blackman, jo prime za roko in oba izgineta. "ANA!" zakriči Nika. "Nika, je Ana demonka?" vpraša Urban. Nika prikima. Čakaj malo - o čem pa govorita?
NIKA VIDMAR
Ana je demonka, torej jo lahko izsledim, ker sem tudi jaz! Hitro se spremenim v demonko, in Kattie me čudno pogled. Ok, zdaj pa moramo izslediti Ano... Čakaj... .... Kje je?! Ne morem je najti! "Ne najdem je!" vzkliknem panično. Oh, ne... Še enkrat poskusim... Tokrat mora delovati! Vidim jo! Pri tentenu je! "Našla!" vzkliknem. Hitro se teleportiram tja. (Če komu ni jasno, naj vam povem, da se demoni (ki ne obstajajo (gacha logika)) lahko teleportirajo, izsledijo druge demone in rane se jim samodejno celijo. Imajo super spomin, in še veliko, ampak zdajle bomo šli naprej, da ne bo ta del predolg.) Zdaj je pred mano majhna hiša in za njo vidim Ano... še vedno preobražena v demona stečem nazaj (demoni zelo hitro tečejo, kadar so preobraženi) in skupaj se teleportirava nazaj v šolo. Do pouka je še pet minut, zato se hitro spremenim nazaj in stečeva noter.

Jaz sem demon pod krinko. Tudi starša sta mi rekla, da če ne bi rada, da me ugrabijo, svojih moči ne smem kazati. Prav tako drugi ne. Večina ljudi ima povsem napačno predstavo o demonih: nismo zlobni, a takrat, ko je ogrožen kdo od naših bližnjih, smo sposobni tudi ubijati. Bolj sem podobna mami, ona je tudi demonka. Oči in brat sta angela. Oni so bolj blagi, ne znajo pa se postaviti zase. In zato sem vesela, da sem demon.
Tako prideva v razred ravno, ko zazvoni. Urban se mi nasmehne, Eva pa še naprej obtožujoče zre v Kattie in Skya. Kje je pa Lucky?
Učiteljica pride noter in začne predavati, midve z Ano pa se v mislih pogovarjava (demoni lahko telepatiramo drug z drugim). "Lucky? Kje je Lucky?" jo vprašam. "Tista pošast... ujela jo je... " reče Ana pretreseno. "Kaj?" vpšrašam. Prikima. "Kje je pa Lucky?" vpraša učiteljica. Ana dvigne roko. "Ja?" "Vem, kje je," reče ona, "pri tentenu." "KJe?" vpraša učiteljica. "Saj veste, tam, blizu nogometnega igrišča," rečem jaz. "Na tistem zapuščenem, majhnem belem parkirišču..." Učiteljica ostrmi. "Jo gre lahko kdo iskat?" Kattie me preeplašeno pogleda in odkima, jaz pa rečem: "Lahko grem jaz." Ana vpraša učiteljico: "Grem lahko z njo?" Učiteljica prikima in stečeva ven iz šole.
"Teleportirajva se tja," reče Ana. "Tako bova hitreje." Prikimam in sva že tam.
"Pa zdaj?" vpraša ona. "Noter greva," rečem. "KAJ?!" vpraša. "Za življenje gre, ona je samo človek, nič drugega. Ni ne angel ne demon. Pridi že!" rečem. Prideva do tiste majhne bele hiše, in poskusiva odpreti vrata. Zaklenjeno. "Umakni se," ji rečem. Nato s svojo čarovnijo raztreščim vrata. Vidim Blackmana, ki drži sojo roko nad Lucky ki leži na tleh, zvezana. Z vso silo se zaletim vanj in ga pri tem opraskam s svojimi kremplji po obrazu. Ana spravi Lucky ven iz hiše in jo tam odveže, jaz pa se zapodim ven in Blackmana zaklenem noter."Pridi, Lucky," ji rečem, moramo v šolo."
*********************************************************************************************************
Veselo noč čarovnic in lep dan reformacije še naprej, Kattie