Že želim prijeti za kljuko, ko mi pogled pritegne notranjost drugih priprtih vrat. Srce mi skoči v grlo, vendar ga kmalu umirim.Vse je dobro, samo ... Hja, samo žrtev umora leži na kovinski postelji, njegov obraz je milo rečeno neprepoznaven in krvavi strdki mu 'krasijo' lasišče. Ob pogledu na kri se mi dvigne žolč in v ustih začutim jagodno marmelado, ki sem jo poleg kruha in masla zaužila za zajtrk. Ob misli na hrano za trenutek postanem lačna, ampak mi ob ponovnem pogledu na Fremonta postane še bolj slabo. Nisem še videla njegove slike, McQueen mi jo je verjetno pozabil pokazati. Včasih ga enostavno ne razumem. Vsako sekundo ima navoljo otroka s fotografskih spominom (ki ga je ravno on prisilil v sodelovanje) in njegove oz. moje sposobnosti ne uporabi. Zmajem z glavo. Ne razumem odraslih ... Čakaj malo, to bo že iz kakšne knjige. Zmignem z rameni. Veliko knjig sem prebrala, ne spomnim se, kje sem ta stavek zasledila.

Kljuka zaškrta in pred mano se pojavi McQueen. Na kratko mi pomigne naj vstopim, zato ga ubogam ter se usedem na prost zložljiv stol. Pod mojo težo nekoliko zaškripa, da mi postane kanček nerodno.
Soba je majhna, nekoli me spominja na zasliševalnico, ampak po vonju sklepam, da so v omarah zdravila. Na sredi je kovinska taborniška miza, za katero sedi Salvador McEfferty - zadnja oseba iz KSO-ja (kroga sumljivih osumljencev). Ooo... ja! si mislim z bahavskim glasom To je pa profesionalno. Aja, kratico KSO mislim, da ne bo pomote ... Dobro, začela sem se zapletati. Svojim možganom ukažem naj molčijo (oziroma naj ne razlišljajo o traparijah) in se posvetim bogatemu poslovnežu elektronskih naprav. Super, zdaj sem še jaz obsedena z uradnostjo.

"Gospod McEfferty, to je Clara, Clara to je gospod McEfferty," naju predstavi McQueen.
Na hitro se rokujeva. Njegova dlan je suha in gladka kot papir, a vseeno ima močen prijem. Nekako mi ugaja. Verjetno se je rokoval že z vsaj tisočemi, saj je njegov stisk ... em, izkušen? Pa smo spet pri neumnih idejah ...
Verjetno sta se s policistom že prej pogovarjala, saj slednji ponovno spregovori: "Vaša žena vztraja, da je William Fremont njen prejšnji mož. Ali menite, da je to na kakršenkoli način možno?"
McEfferty zavzdihne in si pomane obraz: "Ne vem ... V normanih okoliščinah seveda ne, ampak ..." Dvigne prodorne modre oči. "Veste em ..." zavlačuje "Moja žena ... včasih vidi stvari, ki nismo resnične."
"Mislite kot prividi?" se pozanima McQueen.
"Ne, bolj kot ... Recimo, da ji predstavim nekoga, ki se je na novo zaposlil, ona pa je prepričana, da je to osebo že videla. Ampak to ni mogoče, saj se je novozapoleni naprimer pred mesecem preselil iz Kanade."
Zamislim se. Ali je možno, da se njegova žena tokrat ne moti? Nekoliko razočarano ugotovim, da je odgovor nikalen.
"Težava tega umora je, da o žrtvi ne vemo veliko. To bi lahko pomenilo, da je zamenjala dentiteto."
Zaslišanec pokima: "Res je gospod, o tem sem tudi sam razmišljal. Gospod Fremont je upravljal z deležem mojega premoženja - zaradi varnosti ga imam spravljenega na različnih bankah - in se mi ni zdel pretirano družaben. Bil je precej zaprt vase, če smem tako reči."
McQueen pokima: "Vsako mnenje je potrebno slišati. Tako dobimo celoten vpogled v dogajanje." Presede se in nekoliko nagne naprej. Naučila sem se, da to pomeni, da bo začel z neko temo, ki mu je zelo pomembna. "Od kdaj oziroma koliko časa imate odprt račun na Adamson's modern bank?"
"Približno šest, sedem let. Oprostite, moral bi preveriti."
"Predvidevam, da ste si sami izbrali gospoda Fremonta?"
"Tako je."
"Vam ga je kdo priporočil?"
"Možno. Morda je bil to gospod Esfir Musorgski ali Ben Beverley."
"Rus?" vpraša med zapisovanjem.
"Ja. Poslovni prijatelj moje pokojne mame Becky McEfferty, prvotno Romilly. Beverley je lastnik banke."
McQueen pokima. Videti je zaskrbljen. Iz hlačnega žepa vzame papir, ga razprostre in razkrije pokojnikov obraz.
"Ta slika je bila posneta pred trinajstimi leti, ko je dobil zaposlitev v Adamson's modern bank. Ali je pred smrtjo izgledal podobno?"
Ko si McEfferty previdno ogleduje sliko, meni srce znova poskoči. Tokrat se ne umiri. Še enkrat pogledam. Williama Fremonta sem že nekje videla!

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Živjo,

končno 28. del! Spet je trajalo skoraj mesec, da sem napisala novega. Žal mi je, bila sem zasuta s šolskim delom.
Hvala vsem, ki zgodbo spremljate. Hvala tabornik za povezavo do imen in priimkov.

Lepo se imejte in si kmalu spet pišemo!


Clara


Seznam oseb:
- Clara Roger: glavna junakinja, lažno ime: Ella East, Ella Thomson
- Jonny McQueen: kriminalist, lažno ime: Sam Thomson
- Tess Walker: temnopolta kriminalistka, pomaga pri razreševanju primera, lažno ime: Lisa Thomson
- Jessica Talley: blond policistka, zaslišala Jamesa Kelly-ja, ima dostop do podatkov o umoru Williama Fremonta
- Patrick O'Donell: višji inšpektor z oddelka za preizkovanja umorov

***
- William Fremont: žrtev umora, oslužbenec oropane banke
***
- James Kelly: odgovorni na gradbišču za veleblagovnico, ?lastnik sobe 79 v starem skladišču, sodeloval pri ropu banke?, levičar
- Norman Clarke: duhovnik
- Phoebe Halliwell: mlada novinarka
- Johnathan Brooks: stari temnopolti knjižničar
- Salvador McEfferty: bogat poslovnež elektronskih naprav
- Samantha Goldengate: žena Salvadorja McEffertyja
***
- Pabrina Carpenter: starejša sestra Samanthe Goldengate, znanka Jamesa Kellya
- Carpenter: prejšni mož Pabrine Carpenter, umrl v letalski nesreči
- Vincent Vaughan Goldengate: prejšni mož Samanthe Goldengate, ?William Fremont?