Pisalnica
Pogledam v njegove sinje modre oči. Zazdi se mi da so kar naenkrat čisto črne. Stresem glavo in spet ima lepe sinje modre oči. Kar naenkrat ne morem dihati. Počutim se kot, da bi mi nekdo v grlo porinil hokej plošček in ga potisnil, kolikor nizko bi se dalo.
»A daj, daj. Delaš se, tako kot moja sestra. Ves čas se dela, da se davi potem se bo pa enkrat zares davila jo bom pa samo gledal in ji govoril da se dela.
Adrian:
Kaj za vraga ji leze iz?! O ne! Pena je. Hitro iz žepa potegnem telefon in pokličem pomoč. Sklonim se k Lili in samo sedim ob njej. No to. Še jočem poleg, ampak to ni pomembno. Po približno 3 minutah zaslišim glasno sireno.
»Prosim umaknite se.« reče eden od reševalcev. Pokimam in se počasi umaknem.
Lili:
Čutim, da mi prerežejo grlo in vanj vstavijo cevko. Zdaj vsaj diham.
Zbudim se v beli sobi, v beli postelji, z belo posteljnino.
»Zbudila se je!« zaslišim Zalo. Skloni se nadme.
»Moja punčka se je zbudila?« zaslišim očka. Vidim Zalo da pokima. »Naju lahko pustite malo sama?« vpraša očka in slišim kako se zaprejo vrata.
»Poglej. Nekaj ti moram povedati… nimaš raka!« veselo vzklikne. Nekaj poizkušam reči pa ne gre.
»In še slaba novica. Naslednjih nekaj let, ne boš morala govoriti in peti zaradi poškodb v grlu.« čutim, da mi po licu spolzi solza. Očka me objame. Še nikoli se nisem počutila tako varno. Zaslišim trkanje na vrata.
»Naprej.« reče oči in vidim kako v sobo počasi vstopi Adrian. Nagonsko ga grdo pogledam in se obrnem stran.
Čez en teden:
»Lili! Danes greš domov!« veselo vzklikne Zala, takoj ko vstopi v sobo. Nasmehnem se in s police vzamem list papirja. ~Končno!~napišem in se še bolj nasmehnem.
»Samo še en pregled in lahko greš domov.« reče črna sestra, ki ravno vstopi v sobo. Naslonjalo mi nagne bolj nazaj.
»Odpri usta.« reče in široko odprem usta. »Mm-hmm… še tukaj… in tule… Zdaj pa poizkusi nekaj reči.« vzamem zvezek in napiše: ~Saj ne morem govoriti. Zakaj???~
»Samo ubogaj me.« reče že malo razdraženo. Užaljeno pokimam in rečem
»Živijo!« hitro se primem za grlo. »Kaj je to?« vprašam in vsi se z debelimi očmi zazrejo vame…
Hej!
Končno sem skupaj spacala nov del!
Napišite kaj mislite da se je zgodilo.
lp. Ilovecandy
»A daj, daj. Delaš se, tako kot moja sestra. Ves čas se dela, da se davi potem se bo pa enkrat zares davila jo bom pa samo gledal in ji govoril da se dela.
Adrian:
Kaj za vraga ji leze iz?! O ne! Pena je. Hitro iz žepa potegnem telefon in pokličem pomoč. Sklonim se k Lili in samo sedim ob njej. No to. Še jočem poleg, ampak to ni pomembno. Po približno 3 minutah zaslišim glasno sireno.
»Prosim umaknite se.« reče eden od reševalcev. Pokimam in se počasi umaknem.
Lili:
Čutim, da mi prerežejo grlo in vanj vstavijo cevko. Zdaj vsaj diham.
Zbudim se v beli sobi, v beli postelji, z belo posteljnino.
»Zbudila se je!« zaslišim Zalo. Skloni se nadme.
»Moja punčka se je zbudila?« zaslišim očka. Vidim Zalo da pokima. »Naju lahko pustite malo sama?« vpraša očka in slišim kako se zaprejo vrata.
»Poglej. Nekaj ti moram povedati… nimaš raka!« veselo vzklikne. Nekaj poizkušam reči pa ne gre.
»In še slaba novica. Naslednjih nekaj let, ne boš morala govoriti in peti zaradi poškodb v grlu.« čutim, da mi po licu spolzi solza. Očka me objame. Še nikoli se nisem počutila tako varno. Zaslišim trkanje na vrata.
»Naprej.« reče oči in vidim kako v sobo počasi vstopi Adrian. Nagonsko ga grdo pogledam in se obrnem stran.
Čez en teden:
»Lili! Danes greš domov!« veselo vzklikne Zala, takoj ko vstopi v sobo. Nasmehnem se in s police vzamem list papirja. ~Končno!~napišem in se še bolj nasmehnem.
»Samo še en pregled in lahko greš domov.« reče črna sestra, ki ravno vstopi v sobo. Naslonjalo mi nagne bolj nazaj.
»Odpri usta.« reče in široko odprem usta. »Mm-hmm… še tukaj… in tule… Zdaj pa poizkusi nekaj reči.« vzamem zvezek in napiše: ~Saj ne morem govoriti. Zakaj???~
»Samo ubogaj me.« reče že malo razdraženo. Užaljeno pokimam in rečem
»Živijo!« hitro se primem za grlo. »Kaj je to?« vprašam in vsi se z debelimi očmi zazrejo vame…
Hej!
Končno sem skupaj spacala nov del!
Napišite kaj mislite da se je zgodilo.
lp. Ilovecandy
Moj odgovor:
NikomurNisemNicNaredila
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Res sm žalostna
Hejj, okej js res upam, da mi bo kdo znal pomagat. Res prosim odgovorite mi iskreno, to kar pac mislite. Torej...
Mene u soli zafrkavajo. Sm punca, ampak me zafrkavajo samo fantje. Najvecktat mi sam govorijo da sm PIFLARKA in men to ful ni okej. Nosim ocala in zobni aparat!!!! Vecino casa u soli sam poskusam bit nevidna, ampak me se useen najdejo in se zacnejo zajebavat iz mene. Da sem piflarka, pol mi govorijo da sem robot, kr sm kao ful pr mir.... Pc mql bolj resna sm pa mirna, kr sem introvert. Moje res dobre prijateljice bi verjetn rekle da sm smesna pa tko... Js res ne morem vec poslusat njihovih zaljivk. Tok so otrocji, pa smo 9. razred. Pol smo sli pa dons gledat nek film v dvorano (kraj je zaupen), no in sm se s prijateljico usedla v eno vrsto. No in za nama (dejmo jima rect A in B) sta sedela A in B. To sta ful nesramna tipa, en je iz mojga razreda (A), ta drug je pa sososolec (B). No in pol je A neki govoru moji sosolki, ki je sedela zraven mene. In pol je B vprasal A-ja, kdo ma to glavo ki sedi pred njim. In pol je A reku: Aja, to je una _______(moje ime),...
Pol naprej nism slisala ampak mislim da je reku piflarka kr sta se neki zasmejala. Js tok sovrazim moje sosolce in sososolce. Kdaj se bo to koncal? Sam se to leto.
A mi zna kdo pomagat, kaj naj naredim? Kako se naj pomirim? In res ne mislim hodit k svetovalni delavki pa tem (odraslim) ljudem.
Hvala vsem ze vnaprej.
Mene u soli zafrkavajo. Sm punca, ampak me zafrkavajo samo fantje. Najvecktat mi sam govorijo da sm PIFLARKA in men to ful ni okej. Nosim ocala in zobni aparat!!!! Vecino casa u soli sam poskusam bit nevidna, ampak me se useen najdejo in se zacnejo zajebavat iz mene. Da sem piflarka, pol mi govorijo da sem robot, kr sm kao ful pr mir.... Pc mql bolj resna sm pa mirna, kr sem introvert. Moje res dobre prijateljice bi verjetn rekle da sm smesna pa tko... Js res ne morem vec poslusat njihovih zaljivk. Tok so otrocji, pa smo 9. razred. Pol smo sli pa dons gledat nek film v dvorano (kraj je zaupen), no in sm se s prijateljico usedla v eno vrsto. No in za nama (dejmo jima rect A in B) sta sedela A in B. To sta ful nesramna tipa, en je iz mojga razreda (A), ta drug je pa sososolec (B). No in pol je A neki govoru moji sosolki, ki je sedela zraven mene. In pol je B vprasal A-ja, kdo ma to glavo ki sedi pred njim. In pol je A reku: Aja, to je una _______(moje ime),...
Pol naprej nism slisala ampak mislim da je reku piflarka kr sta se neki zasmejala. Js tok sovrazim moje sosolce in sososolce. Kdaj se bo to koncal? Sam se to leto.
A mi zna kdo pomagat, kaj naj naredim? Kako se naj pomirim? In res ne mislim hodit k svetovalni delavki pa tem (odraslim) ljudem.
Hvala vsem ze vnaprej.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(75)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(32)
Šport me na sploh ne zanima.
(45)
