JUST ANOTHER TEENAGER 16.DEL
8
Heyy! Vstavi se. Tole je Pač najstnica preimenovana v Just another teenager. Samo da boš vedel/a da mi ne boš šel! :joy::joy::joy::joy:
-------------------------------
Še kar stala tam in gledala tisto grozoto. Počasi sem se premaknila in odšla do Amy, ki je že barvala hišo. Imela sem čuden občutek. Veste, tisti občutek, ko narediš nekaj slabega in te je strah kakšne bodo posledice. No, zdaj pa pomislite, kako je biti ujet v tem občutku in zdaj to grozoto podvojite! No, tako se počutim jaz.
»No, boš samo srmela v steno, ali mogoče začela pleskat in mi pomagala!« Naj ji pomagam? Mislim, jaz res nevem….Na koncu sem se le odločila pomagati. Vzela sem čopič in prebarvala Amyne dele, da niso bili tako grozni. Čez eno uro sva vse končale. Hišo sem si odšla pogledat od daleč. Ha, od daleč se ne zdi tako grozna. Nato pa sem slišala avto.
»Mami in oči! Skrij se!« Je zavpila Amy. Hitro sem stekla za najbližji grm in se skrila, toliko da bom lahko videla starševske obraze. Avto je parkiral in vrata so se počasi odprla. Oba sta stopila ven in pogledala v hišo. Ne, tega ne prenesem več. Preden sta lahko kaj rekla, sem jima na očeh pobegnila v hišo. Stekla sem v sobo in zaprla vrata. Čez nekaj minut je nekdo potrkal na vrata. Odprla so se in bila je mama.
»Clare, to je čudovito.« Je rekla. Čakaj malo, v sarkazmu ali ne?
»Emm, torej ti je…všeč?« Sem previdno vprašala. Vulkan lahko vsak čas izbruhne.
»Ja, seveda! Sploh ne veš koliko let si že z očkom želiva roza hišo! Hvala!« Tole je še kar lahko v sarkazmu ali ne…
»Mami, povej po resnici. Ti je všeč ali ne? Ker ne vem ali se samo hecaš.«
»Ne! Prisežem da ne! Ne hecam se! Clare, to ja najboljše darilo za obletnico kar si mi jih kdaj dala!« Okej, tole pa mislim da ni sarkazem. To sem vedela, ker je ta grozni občutek izginil. Mama je prišla do mene in me objela. Še in še se mi je zahvaljevala. Okej, postaja čudaško.
»Emm, ja, ja…nalogo imam še za narediti. Adijo!« Sem rekla in jo potisnila iz sobe. Tole se je res dobro izšlo.
-----------------------------------------------------
Heyy! :sparkling_heart:
Kot sem povedala že zgoraj je Pač najtnica preimenovana v angleški naslov ki je Just another teenager! ( samo še ena najstnica ) Torej, zapomni si to! Drugače pa hvala ker si jo prebral! Stisni like in napiši komentar če ti je bilo všeč!:hugging::hugging::hugging:
Lp,PK
-------------------------------
Še kar stala tam in gledala tisto grozoto. Počasi sem se premaknila in odšla do Amy, ki je že barvala hišo. Imela sem čuden občutek. Veste, tisti občutek, ko narediš nekaj slabega in te je strah kakšne bodo posledice. No, zdaj pa pomislite, kako je biti ujet v tem občutku in zdaj to grozoto podvojite! No, tako se počutim jaz.
»No, boš samo srmela v steno, ali mogoče začela pleskat in mi pomagala!« Naj ji pomagam? Mislim, jaz res nevem….Na koncu sem se le odločila pomagati. Vzela sem čopič in prebarvala Amyne dele, da niso bili tako grozni. Čez eno uro sva vse končale. Hišo sem si odšla pogledat od daleč. Ha, od daleč se ne zdi tako grozna. Nato pa sem slišala avto.
»Mami in oči! Skrij se!« Je zavpila Amy. Hitro sem stekla za najbližji grm in se skrila, toliko da bom lahko videla starševske obraze. Avto je parkiral in vrata so se počasi odprla. Oba sta stopila ven in pogledala v hišo. Ne, tega ne prenesem več. Preden sta lahko kaj rekla, sem jima na očeh pobegnila v hišo. Stekla sem v sobo in zaprla vrata. Čez nekaj minut je nekdo potrkal na vrata. Odprla so se in bila je mama.
»Clare, to je čudovito.« Je rekla. Čakaj malo, v sarkazmu ali ne?
»Emm, torej ti je…všeč?« Sem previdno vprašala. Vulkan lahko vsak čas izbruhne.
»Ja, seveda! Sploh ne veš koliko let si že z očkom želiva roza hišo! Hvala!« Tole je še kar lahko v sarkazmu ali ne…
»Mami, povej po resnici. Ti je všeč ali ne? Ker ne vem ali se samo hecaš.«
»Ne! Prisežem da ne! Ne hecam se! Clare, to ja najboljše darilo za obletnico kar si mi jih kdaj dala!« Okej, tole pa mislim da ni sarkazem. To sem vedela, ker je ta grozni občutek izginil. Mama je prišla do mene in me objela. Še in še se mi je zahvaljevala. Okej, postaja čudaško.
»Emm, ja, ja…nalogo imam še za narediti. Adijo!« Sem rekla in jo potisnila iz sobe. Tole se je res dobro izšlo.
-----------------------------------------------------
Heyy! :sparkling_heart:
Kot sem povedala že zgoraj je Pač najtnica preimenovana v angleški naslov ki je Just another teenager! ( samo še ena najstnica ) Torej, zapomni si to! Drugače pa hvala ker si jo prebral! Stisni like in napiši komentar če ti je bilo všeč!:hugging::hugging::hugging:
Lp,PK
Moj odgovor:
677
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijateljice in punca
No pa dejmo, hvala vsem ki boste bral
imam punco, tle pa sta tudi x in y, s katerima se poznam ze od prej, vendar mi nista ble tok ok druzba ker se recimo ne trudita toliko zame in zase, pac bolj lene. Potem sem dobil punco in se je ful postekala z njima, sej drugace sta ok, pol je se ona vztrajala da se vec druzim z njima pa tud ful ju je zacela zagovarjat, tud pred mano in se glede tega z mano kregala. Zdej ji je blo pa kr naenkrat dost, in ko sem ji prej probal povedat da nc ne naredijo zanjo pa da premal zahteva od njih je bla sam tako pusti ju na miru, ne ves kake tezave mata ... , zdej pa je samo tko od nekje se sam odlocla da jo klicejo samo ko jo rabijo in da je vse to ubistvu res. Men je zal ker se je vseen mela fajn z njimi, pa zdej jambra da ma premal prjatlov, pa tud men sta ble tko bols od kar mam njo. Zdej pa pac tud onidve sprasujeta ce je v redu, jz jima pa ne smem nic povedat.
kaj naj?
zakaj bi to lahko bilo kar naenkrat in a je kaka sansa da bi se tiste mal bol potrudile, kr je res da punca se je ful in je zelo uzaljena, ali naj ji pomagam nove prijatelje najdet
hvalaaa
imam punco, tle pa sta tudi x in y, s katerima se poznam ze od prej, vendar mi nista ble tok ok druzba ker se recimo ne trudita toliko zame in zase, pac bolj lene. Potem sem dobil punco in se je ful postekala z njima, sej drugace sta ok, pol je se ona vztrajala da se vec druzim z njima pa tud ful ju je zacela zagovarjat, tud pred mano in se glede tega z mano kregala. Zdej ji je blo pa kr naenkrat dost, in ko sem ji prej probal povedat da nc ne naredijo zanjo pa da premal zahteva od njih je bla sam tako pusti ju na miru, ne ves kake tezave mata ... , zdej pa je samo tko od nekje se sam odlocla da jo klicejo samo ko jo rabijo in da je vse to ubistvu res. Men je zal ker se je vseen mela fajn z njimi, pa zdej jambra da ma premal prjatlov, pa tud men sta ble tko bols od kar mam njo. Zdej pa pac tud onidve sprasujeta ce je v redu, jz jima pa ne smem nic povedat.
kaj naj?
zakaj bi to lahko bilo kar naenkrat in a je kaka sansa da bi se tiste mal bol potrudile, kr je res da punca se je ful in je zelo uzaljena, ali naj ji pomagam nove prijatelje najdet
hvalaaa



Pisalnica