Dnevnik Lare, 14 let

Ponedeljek, 15. november

Dragi dnevnik,

danes je bil prav poseben dan. Dan, ki sem ga čakala že od začetka šolskega leta – prvi dan, ko sem ga spet videla. Joonho iz 9. razreda. Zdi se, da je vedno tam, kjer sem jaz. In čeprav še nikoli nisva govorila, je nekaj v njegovem nasmehu, kar me vedno spravi v dobro voljo. Danes je šel mimo mene, medtem ko sem z Aleksandro in Tino govorila o najnovejših videih BTS na YouTubu. Ujel je samo del pogovora, a takrat sem opazila, da se mi je nasmehnil. Tak nasmeh! Mogoče me je slišal, mogoče ne, ampak v vsakem primeru se je v meni nekaj prebudilo.

Saj veš, obožujem K-pop. BTS, Stray Kids, ATEEZ, vsi so tako ... ne vem, kako naj to razložim. Njihova glasba, energija, koreografije – vse je kot nekakšen svet, v katerega želim pobegniti. In prav vsak dan, ko imam občutek, da se svet vrti prehitro, in ko sem popolnoma zatopljena v šolske obveznosti, je prav ta glasba tista, ki mi pomaga najti ravnotežje. Mogoče to ne zveni preveč romantično, ampak v teh pesmih sem našla tolažbo. Vse tiste besede, ki jih pojejo, mi dajejo občutek, da nisem sama. In to mi pomaga, ko je življenje malo bolj kaotično, kot bi si želela.

Ampak danes … danes sem pomislila, da bi bilo lepo, če bi tudi Joonho vedel, kako zelo me navdušuje ta svet, ki ga delim z njimi. On ima namreč vedno ta neverjeten stil – tako kot člani iz Stray Kids, samo da je pri nas v šoli verjetno še bolj kul, ker vedno izgleda, kot da je iz nekega glasbenega videa. Mislim, da je to tudi razlog, zakaj sem se zdi vedno tako zelo "poseben" v mojem svetu.

Po šoli smo šli z Aleksandro na klepet in gledali nov K-pop videospot. Aleksandra me vedno spodbuja, da pišem več o svoji najljubši glasbi, ker sem že nekajkrat povedala, da bi rada imela svoj blog o K-popu. Ampak najprej bi morala biti bolj pogumna. Spomnila me je, da sem že skoraj pol leta na tem, da bom šla v K-pop šolo. Verjetno si mislite, kaj? Ja, K-pop šola – v Ljubljani je tečaj koreografije in tudi glasbeni tečaji, in jaz bom res šla! Če ne prej, pa po koncu tega leta. To bo moja prva prava priložnost, da bom del tega sveta. To je nekaj, kar me res veseli.

Ampak kaj pa Joonho? Se mi zdi, da bi bilo lepo, če bi mu kdaj povedala, kako zelo sem navdušena nad tem svetom. Samo – kaj, če se mu to ne zdi kul? Kaj, če se mi smeji, ko mu povem, da sem v resnici popolnoma zaljubljena v K-pop in v vse, kar spada zraven? Kaj pa če misli, da sem čudna? Ampak potem si rečem: “Zakaj bi to morala skrivati? To je del mene.”

Jutri v šoli imam še več nalog in doma moram vse narediti do konca tedna, tako da bo verjetno naporno. Ampak, ko grem spat, si bom še vedno pustila čas za poslušanje BTS ali pa TXT in zlezla v svojo "K-pop cono", kjer je vse mogoče.

Zdaj pa grem. Morda pa jutri napišem še kaj o Joonhu, če bom imela več poguma.

Lara vesela bi bila lajkov in komentarjev