nadaljevanje:

Človek me nekaj časa samo gleda. Že hočem oditi, ko se od nekod prikaže Elvis in se začne dreti name, bolje, da vam ne povem kako! Končno utihne in mu rečem: "Oh kako lepe manire!" Pogleda me kot, da se mi je zmešalo (in verjetno se mi tudi je). Zdaj pristopi še Emelly in reče: "Daj Elvis, pusti nas!" Mislim, da mu to ni bilo všeč, ker...: "Ti pa kar spi***, mala!" Zdaj imam pa vsega dovolj! Stopim predenj in ga pogledam naravnost v oči. Jezno rečem: "Ti si A******ev najboljši prijatelji! Lahko bi pristopil do njega in mu rekel kakšno lepo besedo, ampak ne! Ti se boš rajši drl na eni dve punci!" Že ima dvignjeno roko, da mi primaže eno, ko mu jo stisnem tako močno, da malce zastoka in ga opozorim: "Samo povem, da se prepiraš z punco, ki je v 2. razredu brcnila sedmošolca! Zato tole svojo klofuto prihrani za koga drugega. Naprimer zase!" Spustim roko in grem, kot, da se ni nič zgodilo.
Pridem do Laryse in že takoj me vpraša kje sem bila tako dolgo. Odgovorim ji le z: "Elvis." v tistem trenutku zazvoni šolski zvonec in imamo zgodovino.
Ko jo pretrpimo je spet tista športna. Vsako uro le tečemo. Edino kar je dobro pri tem je to, da se lahko Laryso in Mary pogovarjajmo. To uro smo pridno klepetale, ko smo prišle mimo učiteljice, je ta rekla: "Šest minut." "Kaj?" vpraša Mary. Učiteljica jo pogleda kot, da je to najbolj logična stvar na svetu. "Toliko časa ste tekle." reče.
Po športni je kosilo in končno se lahko sprostimo. Danes so za sladico palačinke. Ko punce ugotovijo, da je dodatek, vržejo svoje prejšnje palačinke na pladenj in stečejo po nove. Z Laryso se spogledava in ničesar ne razumeva."Kaj se dogaja?" končno izusti. To je zvenelo tako smešno, da se zasmejem kot pečen maček. Mimo pride Luka. Čeprav reče potiho in se jaz na ves glas smejim, lahko slišim kaj reče "WTF." S prijateljico se spogledava in prasneva v krohot!