Uvod: To je zdaj že moja 6. zgodba in vesela sem, da jo berete.🫶Upam, da vam bo ta zgodba všeč, saj sem v njo izlila svojo dušo in resnične dogodke.

Z Emelly sem zmenjena, da skupa dokončava plakat za šolo. Pridem toliko prej, da jo moram čakati še okoli 20 minut. Usedem se na klop pred računalniško učilnico in čakam. Pred njo se začnejo zbirati učenci. Med njimi sta tudi Esnar in Mih, ki se zafrkavata. Učiteljica, ki ravno pride, se zadere: "Esnar, Mih! Kaj je z vama!?" in: "Počakajmo na druge. In to V TIŠINI!" Točno v tistem trenutku skozi vhodna vrata pride Alex. Esnar in Mih zakričita: "Smeh!" (tako se piše) Nato se spet začneta zafrkavati! Kmalu pride Alex do njih in učiteljica jima reče: "Lejta kako je Alex obziren." No, če bi učiteljica bila v našem razredu, ne bi več tako mislila! Ko pridejo še drugi učenci, skupaj odidejo v učilnico. Čez par minut pride Emelly. "Pridi Briana. Greva delat."
Potem, ko končava, greva na vsaka svoj odmor.
Pridem do Mary in začneva klepetati. Nevem kako, a potem sva se pogovarjali skupaj z Alexom in Mihom(!). Pogovarjali smo se o tem, da ni fer spraševanje pri zgodovini in, da se še nihče od nas ni učil. Odločili smo se, da je najboljši način, da se znebiš ocenjevanja ta, da začneš kašljati in vprašaš ali lahko greš pit.
....................................................................................
Ko smo prišli v razred in se usedli, je kulij poletel čez cel razred. Učiteljica je zgroženo vprašala: "Kdo je bil!?" Vsi so zakričali: "Smeh!" "Alex, da mi tega ne narediš več!" je zakričala učiteljica.
....................................................................................
Kmalu je naša mučiteljica vprašala: "Ali se kdo javi?" V tistem trenutku vsi začnejo kašljati in hripati. Ne vem kako, a naša finta je uspela!