hejjj
nov del <3
uživajte v branju <3
~~~
*b*GABRIELA*b*
»Kaj se pa greš? Kaj ti je?« mi reče Julia in me s komolcem udari v rebra. Saj jo imam rada, ampak res sovražim, ko misli, da zna šepetat. Njen šepet zdaj je bil tak, da ga je slišal tudi James.
Še vedno stoji poleg naju. S pogledom je naprej preučil mene potem še Julio.
»Zadolžena sem, da ti ponovno razkažem šolo… Greva?« Vprašam Jamesa in ga pogledam izpod trepalnic.
Na svojem hrbtu začutim Julin pogled. Obrnem se proti njen in z ustnicami oblikujem neslišne besede: ti potem razložim…

»Sploh ne vem kaj naj ti razkažem, saj si bil tu tri leta nazaj… ampak zaradi tebe imam prosto uro, zato se lahko sprehajava po šoli, ko imajo ostali pouk,«
Z Jamesom se sprehodiva po hodniku. Njegovi koraki odmevajo, tišina je spet neprijetna. Hodiva mimo polnih učilnic. Šolski zvonec. In pouk se je začel…
Trudim se razbiti napetost in tišino med nama, zato prijazno dodam: »Kako si?« s tem nežnim in mehkim tonom še sebe presenetim.


*b*JAMES*b*
Gabrielino vprašanje, bilo je prijazno, je to prisiljena prijaznost, ali je dejansko prijazna?
»V redu sem,« zamrmram, čeprav sem vse prej kot vredu.
»V redu,« ponovi Gabriela za mano. Njen glas je… prijazen, mil, nežen, iskren? Ja nekaj od tega, ali pa vse skupaj.
»James kaj ti je? Včeraj, ko si me videl si me objemal kot, da si ne vem kaj. Danes pa komaj kaj rečeš,« ona pa je direktna. Kaj naj ji rečem? Mi zdaj zaupa? Mi verjame?
Prav ima. Včeraj sem jo stisnil k sebi, kot, da je edina stvar na svetu, ki je nočem izgubit. Edina oseba, ki jo imam rad. Danes sem pa tih, zadržan.
In če bi Gabriela vedela, kaj vse vem, kaj vse sem storil bi me gledala s tem prijaznim nasmehom? Ne, sovražila bi me, ker ji nisem povedal in sovražila bi me zato, kar sem storil.


*b*GABRIELA*b*
Kot strela iz jasnega, začnem pogovor. Saj me tišina, ko hodiva po hodniku ubija.
»Si sploh pogrešal mesto, šolo, sošolce?« v mislih sem imela, da bi dodala: pa mene?
James se zdrzne, očitno ni pričakoval tega vprašanja. Po pravici sem tudi jaz mislila, da ga bom vprašala kaj glede gozda, noči ali Emily.
James odgovori, tokrat ne mrmra, zdi se kot, da se trudi ohraniti prijazen ton, ko govori: »Pa ja, mislim najbolj sem pogrešal to šolsko energijo« reče v sarkazmu. Ker kdo pa ne bi pozabil na to šolsko energijo, dijaki šepetajo, obrekujejo, povsod je polno ljudi, ki te sovražijo ali pa ti njih…
Dolgo se obotavljam potem pa dodam: »Pa *i*mene*i*, si pogrešal?«


*b*JAMES*b*
To dekle res ne ovinkari s vprašanji.
Za trenutek ne vem, kaj bi rekel, potem pa le pridejo besede iz mene: »Ne vem, nisem razmišljal o tem,«

~~~
tadammm konec
upam da vam je blo všeč
uživajte še zaj počitnice <3