Hola amigos!
Tu je nov del, zato... Uživajte!:heartpulse:

Toda iskrica je trajala le nekaj trenutkov. Pogledala sem stran in se zazrla v uro. Pet, štiri, tri, dve, ena... Ura je bila dve zjutraj. Globoko sem zazehala. »Se vidiva jutri!« sem zamomljala Clari. Ne da bi se še enkrat ozrla, sem potonila v spanec. Z jutrom so se na posestvo bolnice naselili veselje, smeh in radost. Dan je bil prelep. Na drevesih so prepevale ptice in nebo je bilo brez enega samega oblačka. Končno sem se zbudila. Tako dobro že dolgo nisem spala. Postelja v jami je bila namreč narejena iz slame! Če že ne zaradi drugega, sem bila vesela, da bom v bolnici ostala zaradi udobne postelje. Zaradi nje se bom lahko vsaj naspala... »Dobro jutro Clara!« sem rekla med zehanjem. Toda, ko sem se ozrla k njeni postelji, je ni bilo! »Clara? Clara?!« sem zavpila. »Daj, ne deri se tako, rad bi malo spal!« se je s sosednje postelje oglasil star gospod z dolgimi lasmi. »Oprostite...,« sem se hitro opravičila. Slišala sem, kako je gospod zamrmral nekaj o ne spoštljivi mladini. Obrnila sem se nazaj k Clarini postelji, kot bi pričakovala, da se bo zaradi tega kar pojavila na njej. »So jo mogoče odpeljali nazaj v sirotišnico?« sem nejeverno pomislila. Clara mi je namreč močno prirasla k srcu in po eni strani sem bila vesela, da je v tako dobrem stanju in se je vrnila v sirotišnico, po drugi pa bi rada, da bi ostala, saj tako ne bom imela nobenega, s katerim bi se lahko pogovarjala, če ne štejemo Seamusa, ki pa me je tako ali tako obiskoval zelo redko. S starim gospodom pa si vezi sploh nisem upala vspostaviti, saj je bil zelo, em... Ne prijazen. Takrat pa je v sobo vstopila Clara. Poleg nje je bilo nekaj medicinskih sester, ki niso bile videti prav vesele. Ves čas so nejeverno pogledovale od nje, pa k meni. »Kaj sem pa jaz naredila?!« sem razkačeno vprašala, ko me je ena izmed medicinskih sester še posebej grdo pogledala. »Po vajinem sinočnem pogovoru, da se je ubogi Clari zaradi tebe malo zmešalo. Spet se je rezala!« je trpko povedala medicinska sestra in me prebodla s pogledom. »Zato menimo, da slabo uplivaš na Claro. Začasno te bomo premestili v drugo sobo!« »Kaj?!« sem nejeverno vskliknila. »Ampak s Claro sva vendar prijateljici! Sigurno je prišlo do pomote...« Obrnila sem se k Clari. V njenih očeh sem videla, da se strinja z mano. »Prav!« sem kar naenkrat vzkliknila in se zdrznila nad lastno drznostjo. »Prav!« sem ponovila. »Bom pa šla v drugo sobo, če vas tako motim!« Besno sem pograbila svoje stvari in odlomastila na hodnik. Potem pa sem se vrnila nazaj v sobo. »Samo še nekaj...,« sem besno vprašala. »V katero sobo moram iti?!« Medicinska sestra je pomignila proti vratom na levi strani hodnika. Z roko sem preprijela svoje stvari in spet odlomastila na hodnik. Odpravila sem se vzdolž hodnika in zavila pri zadnjih vratih na levi. V sobi je bila ena sama postelja, ki je stala v desnem kotu. Imela je prelep razgled na mesto. To me je vsaj nekoliko razvedrilo in stvari sem položila zraven nje. Iz nahrbtnika sem vzela knjigo in se vlegla na posteljo. Ravno takrat je pri vratih potrkalo. »Naprej,« sem zdolgočaseno rekla. V sobo je vstopila Clara! »Clara, kaj pa ti tukaj! Oprosti, res se ne bi...,« sem začela. »Saj nisi naredila ničesar narobe,« me je prekinila Clara. »Ko sva se nehali pogovarjati in si zaspala, je v sobo prišla zdravnica in mi rekla naj se ne pogovarjam tako pozno zvečer, ker bom drugače vse zbudila. Potem... Potem pa mi je rekla, da bi bilo bolje, če me tu sploh ne bi bilo, ker imajo z mano same težave,« je poklapano povedala Clara. »In, no... Takrat sem spet dobila občutek, da me nihče ne mara. Ob tvoji postelji sem našla bodalo in... Oprosti, nisem si mogla pomagati! Segla sem po njem in se začela rezati!« je zaihtela Clara. »In, in potem so zjutraj v sobo prišle medicinske sestre preverit moje stanje. Na postelji so poleg mene našle sledove krvi in ko so pogledale moje roke, so bile čisto razmesarjene. Takoj so me odpeljale k psihiatru!« Zdaj so se po Clarinih licih ulile solze. »Vem, da sem jaz vsega kriva! Če se ne bi rezala in medicinske sestre ne bi našle tvojega bodala, se ne bi znašale nate... Oh Lane, oprosti!« Clara se mi je v tistem trenutku tako zasmilila, da je nisem mogla kregati. »Pa še danes je moj štirinajsti rojstni dan,« je nazadnje rekla Clara in se kislo nasmehnila. »Vse najboljše!« sem ji veselo rekla. Clara je prišla do mene in me objela. To je bil najlepši trenutek v mojem življenju. »Zdaj pa moram iti,« je po nekaj najlepših trenutkih poklapano rekla Clara. Nasmehnila se mi je in mi pomahala v slovo. Nato je stopila skozi vrata in odšla po hodniku do svoje sobe. Dan se je vlekel kot za stavo in lahko bi stavila, da so se kazalci na uri, ki je žalostno visela na nasprotni steni pokvarili. Vrteli so se dvakrat počasneje kot običajno. Nejeverno sem se zazrla v knjigo in jo počasi začela brati. Sekunde so se vlekle v minute, te so se vlekle v ure in napočil je večer. Ta je s seboj pripeljal mrak in hlad. Udobno sem si namestila blazino in počasi sem zdrsnila v spanec. Bila sem v prelepi deželi, kjer sem se skupaj s Claro sončila pod soncem iz čokolade. Tla so bila iz kislic, najini brisači, na katerih sva ležali, pa iz piškotov, ki sva jih kar naprej jedli. Okoli naju je bila zbrana moja družina. Rielle se je igrala s sladkornim zajčkom. Že dolgo nisem sanjala tako dobro. Toda kar naenkrat so se zanje razblinile. Znašla sem se v podzemnem rovu, dovolj velikem, da sem v njem lahko stala. Na drugi strani rova je bila loputa. Začela sem teči proti njej, a loputa je bila z vsakim korakom dlje... Nemočno sem se ozrla k njej. Loputa se je začela razblinjati. Čez nekaj trenutkov je skoraj ni bilo več... In potem je preprosto... Izpuhtela! Zbudila sem se iz sanj. Šele takrat sem ugotovila, da sem čisto potna. Ozrla sem se okoli sebe in kmalu sem se zavedala, da ležim na tleh.

Če ti je bil ta del všeč prosim:heart: in komentiraj! Če me želiš spremljati, se lahko naročiš name... In pa, če imaš kakšen predlog, kaj bi lahko pri zgodbi izboljšala, ter predlog za kakšno punčevsko in fantovsko ime (mora biti angleško), mi napiši v komentarje!:sunglasses:

Mejte se še naprej lepo, ne bodite kisli, pa sprostite misli in uživejte v počitnicah!

Ly,
NG