Živjo metuljčki!


“Gremo najprej v trgovino z oblačili,” je predlagala Hanna. Njen fant se je strinjal, s Hano pa sva mrščila obraz.

“Daj no, nova omara,” sem poskušal prepričati njo in sebe. Na koncu je le privolila. Hanna si je izbrala modro obleko (za lažjo predstavo https://pin.it/6JK8KhndA ), Hana zeleno (za lažjo predstavo https://pin.it/6JK8KhndA) obe seveda dolge kot pravi dami, Liam si je izbral siv suknjič in suknjiču enake hlače, belo srajco in rumeno kravato (za lažjo predstavo https://pin.it/2pcbCexP8) in jaz pa siv pulover, modre kavbojke in temnomoder ščitnik (za lažjo predstavo https://pin.it/IgRvsYiI0). Zatem smo šli v športno trgovino in trenerju kupili loparje za tenis. Nato smo šli v trgovino s čevlji. Seveda je tam največ kupovala Hanna in prva prišla do želenega cilja. Kupila si je modre čevlje s peto ( https://pin.it/2pWHQt0MG), Hana je bila druga in si je izbrala zelene čevlje s peto (https://pin.it/5aUtGkAAO), tretji je bil Liam, ki si je izbral bele čevlje s zvezdico in jaz z zeleno črko v (https://pin.it/1XMAVKUxB; Liam prva na levo v prvi vrsti, jaz desna v prvi vrsti).

“Sedaj pa v trgovino z orožjem,” je rekla Hana.

“Ni šans, tam notri so morilci,” jo je zavrnil Liam.

“Moramo, če želimo preživeti na misiji,” ga je dopolnila Hanna, ki se je prisilno strinjala s Hano. Upoštevali smo dekleti in šli v trgovino z orožjem. Jaz sem si kupil meč v stilu z mojo novo opravo, Liam bodalo v stilu z njegovo novo opravo, Hanna bodalo v stilu z njeno novo opravo in Hana bodalo v stilu z njeno opravo.

“Zakaj smo sploh to kupili?” sem vprašal.

“Ker vedno organizirajo poslovilno zabavo,” je odgovorila Hanna. Nakupovanje smo nadaljevali po bolj nezanimivih krajih s tem, da smo dve uri preživeli v trgovini s čevlji in trgovini z oblekami. Tedaj pa se je in bloka, ki sploh ni bil leteč izvil grozen krik. Zadelo me je kakor strela z jasnega in začel sem teči proti kriku. Ostali so mi nemo sledili.

“To je Sofija,” je prepoznala glas Hana.

“In kosilo bo Klečšo-medvedu,” je zavpila Hanna. Stekli smo v blok in podrli stražarje, ter zavili v spodnje nadstropje. Bili smo še dovolj hitri. Ampak na meniju ni bila visoka in suha Sofija z blond lasmi in roza konicami ampak nek obilen, majhen in plešast starec, čigar glas je bil tako visok, da smo si zatiskali ušesa.

“To je podedoval po meni, spustite me!” je kričal starec.

“Prav ga pa spustimo,” je rekel eden izmed stražarjev in odvrgel starca naravnost v usta lačnemu pol robotu, pol medvedu. “Umrl je zaradi lastnega izuma.”

“Prav mu je, kaj je pa pobegnil,” je dodal drugi, si pogladil črno obleko in lase. Mi pa smo stekli v dvigalo. “Hej, počakajte!” je zavpil in se pognal za nami. Vstopili smo v dvigalo, moška pa sta se zaletela v vrata dvigala. Hitro smo stekli v mojo sobo in se odločili, da gremo do lastnika. Ko smo vstopili je bil oblečen prav tako kot tisti dan, ko sem mu sledil.

“Ja?” je rekel z raskavim glasom.

“Ali lahko dekleti dobita svojo sobo?" je vprašal Liam.

“Kaj pa tamala?" je vprašal z malo večjem zanimanjem.

“Bila bi z mano v sobi,” sem odgovoril.

“Kako pa sta prišli sem?” je vprašal.

“Ulovili so nas v Salzburgu isti dan kot Jakoba,” se je zlagala Hana.

“Pojdite k vratom zraven te sobe,” nas je odslovil. “In recite mu, da jaz to potrjujem.”

“Dober dan,” je začela Hanna.

“Kaj hočete,” je rekel brez pozdrava.

“Lastnik je rekel, da imata lahko dekleti svojo sobo,” je rekel Liam.

“Prav,” je rekel. “Z vami grem v sobo, da pogledam, kako in kaj,” je rekel in nam sledil v sobo. “Nasproti ni nič, tako da bom tam naredil sobo,” je dodal in šel. Za njim sem slišal klicanje, tako da je najverjetneje telefoniral.

“Oprosti ljubček, ampak sem vesela, da se bova lahko s tvojo sestro bolj povezali,” se je hitela opravičevati Hanna Liam pa jo je le poljubil.

“Midve, da se bova bolj povezali!” je zavpila Hana in skočila na Hanno.

“Hana!” je zavpil Liam. “Vsi bomo morali v pripor! Me slišiš! Pojdi dol s Hanne!” Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Hana je hitro skočila s Hanne.

“Kaj je ta hrup?” je vprašal eden izmed varnostnikov.

“Nič eeeeeeee le beremo,” se je zlagala Hanna, ki je po mnenju varnostnikov povedala resnico in so zato odšli iz sobe. Eden je pogledal notri in rekel: “Soba je pripravljena.” Tako smo z dekleti šli v njuno novo sobo. Bila je velika z vijoličnimi stenami in stropom. Notri sta bili 2 postelji, obe z belimi posteljninami. Zraven sta imeli kopalnico z belimi ploščicami in kopalno veliko kopalno kadjo. Zraven je bilo belo stranišče, ki je imelo na pokrovu snežinke. Bel lijak z ogromno policami in omarami, ter ljubko ogledalo. Punci sta bili videti zadovoljno.

“Hej, kaj imate v načrtih za zvečer?” je vprašala Hanna.

“Nič,” sem ji odgovoril.


Upam, da ste uživali v branju. Nasednji teden nov del,
Heart