POBEGLI PAKET1.del
Zrem v srednje veliko pošiljko pred svojim pragom in lahko samo slišim korake bežečega poštarja. Revež, kot da nima dovolj dela s psiho cuckom. Ozrem se po paketu, ki izgleda normalno z izjemo elegantne kaligrafije: Pozor lahko grize. Dvomim da bi kdaj naročila tak paket in s kotičkom očesa vidim biserko, ki piha vanj. Razen seveda, če me je Pošta Slovenije spet zadolžila za raznašanje sumljivih paketov. Verjetno bo to, ja vedno moram prinašati kapljajoče, smrdeč in bodeče pakete, zdaj bi lahko že zahtevala manjše plačilo. Pogledam na naslov in opazim, z isto elegantno pisavo zapisano ime sosede od moje sosede. Čudovito ne bo mi treba daleč, Biserki namignem naj me počaka tu in upam, da bo doma. Dvomim, da bi po zakonu lahko prevažal živa bitja, a kaj jaz to vem, moj brat se ubada s temi marnjami. Pozvonim in kmalu zaslišim ključ v vratih in zagledam tokrat bledikav presenečen obraz svoje sosede.
Pokažem ji paket in ona izdavi: ,,Oh!,, potem pa zavzdihne: ,, Pa ravno sem zaposlena od doma. ,,
To pojasni njen obraz jaz pa zmignem z rameni in rečem: ,, Jaz pa ravno grem k zaposlitvi. Upam, da vam nič ne odgrizne dragocenega časa.,,
Saj ji ni treba odpirati paketa, če noče Angelina vsekakor ni odprla vabila od ga. Gibson, res prijazne dame.
V službi se ne zgodi nič zanimivega razen, da gospodični Sodja ni uspelo pregnati nekega nadležneža. Ampak vsak je včasih zunaj iz svojega elementa, Angelina na primer stalno nosi dolge zelene trenirke, namesto običajnih kratkih zelenih hlač in soseda me še ni nadrla, celo psiho cucek je začel poleg zajcev loviti še veverice. A , ko pridem ven najdem še nekoga izven elementa sosedo, ki ima svoje svetle blond lase spete v visok čop in tokrat s športnimi sončnimi očali. Z velikim nahrbtnikom se z daljnogledom razgleduje med bloki. Se je podala na obrekovalno ekspedicijo? Čudno, tega nisem pričakovala od nje.

Upam, da vam je bila zgodba všeč, konstruktivna kritika pa je tudi dobrodošla.