Emmyini sumi so bili resnični. " Kam pa greš mlada dama!? Pa ja nisi mislila, da greš na zajtrk brez narejene postelje!?" je vreščala Susan, čistilka družine Wolf. Po vsem mestu je bila na slabem glasu saj ni bilo redko, da je svojemu nadrejenemu prisolila klofuto, zato Emmy ni bilo jasno kako so jo sploh lahko zaposlili. Na Emmy je vreščala precej časa. Ko se je že zdelo, da bo konec pridig, da jo imajo vsi za služabnico pa se je zgodilo nekaj slabega. Ker je bila Emmy med njenim kričanjem tiho kot miška se je očitno Susan tudi to zdelo nekaj za kar dobiš kazen ter ji prisolila eno zelo močno zaušnico. Ni dolgo trajalo, ko je Susan spet vreščala. Toda tokrat ne od jeze. Na glavi ji je čepel Smith in pihal na njo kot mačka zraven pa nevarno migal z svojim repom. Čez nekaj sekund sta po stopnicah že pridrvela starša. Ko sta zagledala zmaja, ki se v svoji jezi ni uspel pravočasno skriti sta z eno besedo ospunila. Najprej je imela Emmy namen pojasnjevati nato pa se je nekaj v njej zganilo, da je pogledala k Smithu, ki je prav tako gledal h njej. Ker sta imela občutek, da imata enake misli sta to tudi storila. Stekla sta v sobo ter skozi skrivni prehod naravnost ven. Emmy ni vedela koliko časa tečeta. Ko sta se končno ustavila sta bila že daleč od doma. Toda Smith se je zdel precej nemiren. Emmy ni imela načrta zato je še naprej hodila naprej. V nekem trenutku je zaslišala prhutanje kril ter se obrnila ter refleksno poskusila zgrabiti Smitha. A prepozno. Bil je že na pol poti do doma. Emmy ni vedela kdaj je tako hitro tekla a ne dovolj. Po nekaj minutah se je zmaj vrnil z zvitkom v gobcu. Ko je pristal jo je gledal s očmi v katerih so se zenice skrčile v trenutku, ko je pristal. Emmy je vzela zvitek. Bil je tisti s sporočilom od Smitha in magov. Ni razumela. Smith ji je pismo vzel z roke ga obrnil po narobe ter ji ga pokazal. Bil je nekakšen slikopis. Toda zakaj je tam samo ena slika? Kaj lahko razbere iz risbice človeka. Ko ga je obračala si je mrmrala v brado. "Kaj bi to lahko bilo? Človek? Fant?" Zmedeno je opazila, da jo Smith gleda z precej razburjenimi očmi. Ponudil ji je, se prime njegovega roga. Začudeno ga je prijela. Nenadoma je bilo kot, da bi ji Smith govoril z raskavim glasom: Brat, brat, brat. Zmedeno ga je spustila in v pismo rekla : brat. Slika se začne spreminajti.