Pošast je na ležala na boku ter dihala plitko in hitro. Po desnem delu trupa sta se vlekli dve praski iz katerih je počasi tekla kri. Emmy ni vedela kaj bi zato je samo šokirano strmela v ranjeno žival. Z zadnjo nogo je dregala Smitha v upanju, da se zbudi. A zdelo se je, da je še vedno preveč utrujen zato je samo zagodrnjal. Zavedala se je je, da je zdaj sama. Ob njej sta samo dve napol nezavestni pošasti. Boječe se je približala ledenemu tigru. V njo je strmel z prav tako prestrašenimi očmi kot je ona vanj. Ko je bila kakšen meter od njega je nenadoma pošast z veliko taco udarila v tla. Vse se je zatreslo prav tako kot se je prej v jami. Nenadoma se je iz tal pognalo nekaj podobno levu. Tako kot ledeni tiger je tudi on bil leden. Hotel je skočiti na Emmy, ko je nekaj belega šinilo mimo griffina ter se ravno v zraku zaletelo v leva. Bil je Smith. A že na daleč se je videlo, da nima več moči. A vseeno se je pognal nad leva ter poskušal z tiste nekaj moči, ki mu je ostala, napadati. Boja je bilo konec, ko je lev Smitha porinil v steno dovoj močno, da se je onesvestil. Med bojem se je tiger postavil na velike mačje tace. Emmy je mislila, da želi obračunati še z njo. Toda okoli njega se je začela vrtinčiti modra svetloba. Čez nekaj sekund je bil tam kjer je bila prej ranjena pošast je zdaj stal fant. Izgledal je star okoli šestnajst let. Njegovi lasje so bili kot Emmyini le krajši. Tako kot ona je bil zelo visok. Njegove oči so bile ledeno modre. Na boku je imel majico raztrgano v dveh dolgih črtah, prav takšne kot jih je imel sabljezobi tiger. Na Emmyino začudenje se je bolehno nasmehnil. "Kdo si?" je vprašal. Ni bila prepričana kaj naj reče. A ni ji bilo treba. "Emmy si kajne?" Emmy je začutila, da se je spremenila nazaj v človeško obliko. "Kako to veš? In kdo sploh si?" ga je sumničavo vprašala. Fant se je zarežal. "Resno? Svojega brata ne prepoznaš?"