Hojla!
Hvala za vse vaše komentarje in lajke! :heart::heart_eyes:
Aja, oprostite, ker je spet minil že en teden od zadnjega dela:grimacing:
Zdaj pa napad na nov del!:kissing_heart:
Lily
Ja, ja, saj vem. Ne bi smela biti taka tečnoba. Katie ima res srečo, vse pritiske tako dobro prenaša, da lahko samo gledaš. Tudi jaz bi morala, tako kot ona, lepo pridno hoditi še nadaljne štiri ure. Ampak ne.
Sredi enega največjih bregov sem začela vpiti in skakati naokrog, kot kakšna pijana opica. Katie je morala vzeti svojo čokolado in mi jo dati, da sem se končno pomirila. In to najbolj neprimernem kraju, ki si ga lahko zamisiš.
Tipično zame.
Ampak počakaj. Tule, pred hišo Xena, Lune in Katie Lovegood, (ki, mimogrede, spominja na šahovsko figuro trdnjavo) je nekaj hudo narobe. Vsa je zaprašena in pol stropa se je že zrušilo.
To nikakor ni v redu.
Katie me zgrabi za roko, ki jo je sicer pravkar spustila. Zajame sapo, v obraz postane pepelnato siva in njene vedno mirne oči se zdaj razširijo.
Iz hiše se zasliši nekaj glasnih pokov in vpitje. Skozi zgornje okno vidim precej jasne obrise treh ljudi. Nenavadno znani so mi.
Tisti na sredini ima dolge, goste lase, čarovnik na levi je majhen in ima očala, na desni pa je visok fant preklaste postave. Punca nekaj reče. Čarovnika prikimata. Nato jima nekaj razburjeno razloži in iz torbice začne vleči skoraj prozoren plašč. Poda ga visokemu fantu na desni. Ta skupaj z oblačilom izgine. Nato drugega prime za roko, uperi palico v tlain precej prepričana sem, da vem, po katerem uroku je posegla:
"BOMBARDA!"
Katie
Nekaj časa samo zaprepadeno strmiva v tisto, kar je ostalo od naše hiše. V njej pa še zdaleč ni mirno
"Kaj se dogaja?" vprašam.
"Ne vem, ampak zagotovo ni v redu. Tu smrdi po jedcih." mračno reče Lily.
Zavrti se mi in hitro se oklenem prijateljice, da ne bi padla. Kakšno presenečenje. Pridem domov po šotor in pričaka me divji spopad na življenje in smrt. Sicer imam načeloma rada presenečenja, tudi tista, ki niso tako prijetna, ampak, kot reče Luna, kar je preveč, je pa preveč.
Iz hiše se zasliši pok in krik.
"Kje so!?!" zavpije grob glas.
"Z-z-zgoraj" zajeclja znan glas.
"Očka!!!" zavpijem in že hočem seči do hiše.
Lily me komaj ustavi:
"Si znorela!? Nevarno je."
Takrat pa zaslišim glasen 'tresk' in druga polovica stropa se sesuje.
"O, ne" zamrmra Lily in kot na ukaz zdrviva proti hiši. Ta ostane čisto tiho.
Stopiva sozi vrata in za mizo, ki je, kot po naključju ostala cela, kot kup nesreče pretreseno sedi moj oči.
"Tu so bili. Potter in njegova pomagača."
Hvala za vse vaše komentarje in lajke! :heart::heart_eyes:
Aja, oprostite, ker je spet minil že en teden od zadnjega dela:grimacing:
Zdaj pa napad na nov del!:kissing_heart:
Lily
Ja, ja, saj vem. Ne bi smela biti taka tečnoba. Katie ima res srečo, vse pritiske tako dobro prenaša, da lahko samo gledaš. Tudi jaz bi morala, tako kot ona, lepo pridno hoditi še nadaljne štiri ure. Ampak ne.
Sredi enega največjih bregov sem začela vpiti in skakati naokrog, kot kakšna pijana opica. Katie je morala vzeti svojo čokolado in mi jo dati, da sem se končno pomirila. In to najbolj neprimernem kraju, ki si ga lahko zamisiš.
Tipično zame.
Ampak počakaj. Tule, pred hišo Xena, Lune in Katie Lovegood, (ki, mimogrede, spominja na šahovsko figuro trdnjavo) je nekaj hudo narobe. Vsa je zaprašena in pol stropa se je že zrušilo.
To nikakor ni v redu.
Katie me zgrabi za roko, ki jo je sicer pravkar spustila. Zajame sapo, v obraz postane pepelnato siva in njene vedno mirne oči se zdaj razširijo.
Iz hiše se zasliši nekaj glasnih pokov in vpitje. Skozi zgornje okno vidim precej jasne obrise treh ljudi. Nenavadno znani so mi.
Tisti na sredini ima dolge, goste lase, čarovnik na levi je majhen in ima očala, na desni pa je visok fant preklaste postave. Punca nekaj reče. Čarovnika prikimata. Nato jima nekaj razburjeno razloži in iz torbice začne vleči skoraj prozoren plašč. Poda ga visokemu fantu na desni. Ta skupaj z oblačilom izgine. Nato drugega prime za roko, uperi palico v tlain precej prepričana sem, da vem, po katerem uroku je posegla:
"BOMBARDA!"
Katie
Nekaj časa samo zaprepadeno strmiva v tisto, kar je ostalo od naše hiše. V njej pa še zdaleč ni mirno
"Kaj se dogaja?" vprašam.
"Ne vem, ampak zagotovo ni v redu. Tu smrdi po jedcih." mračno reče Lily.
Zavrti se mi in hitro se oklenem prijateljice, da ne bi padla. Kakšno presenečenje. Pridem domov po šotor in pričaka me divji spopad na življenje in smrt. Sicer imam načeloma rada presenečenja, tudi tista, ki niso tako prijetna, ampak, kot reče Luna, kar je preveč, je pa preveč.
Iz hiše se zasliši pok in krik.
"Kje so!?!" zavpije grob glas.
"Z-z-zgoraj" zajeclja znan glas.
"Očka!!!" zavpijem in že hočem seči do hiše.
Lily me komaj ustavi:
"Si znorela!? Nevarno je."
Takrat pa zaslišim glasen 'tresk' in druga polovica stropa se sesuje.
"O, ne" zamrmra Lily in kot na ukaz zdrviva proti hiši. Ta ostane čisto tiho.
Stopiva sozi vrata in za mizo, ki je, kot po naključju ostala cela, kot kup nesreče pretreseno sedi moj oči.
"Tu so bili. Potter in njegova pomagača."
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je! Hitro nov del!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
3
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijatelji
Ojla,
tale problem imam že zelo dolgo časa, upam, da mi boste lahko pomagal.
Jaz poznam veliko ljudi, sem v veliko skupinah in vse, ampak nimam tko real frendov. Na nek način jih imam neki, samo niso taki, da bi jim res lahko zaupala. Če je kdo, ki bi mu lahko, pa vedno dobim občutek, da te osebi ne pomenim tolk, kot ona men, npr. da sm nekomu frendica samo da ima ta oseba še miljon boljše družbe od mene. Torej da nisem nobenmu tista prva izbira, da sem vedno second choice. Nevem, kako nej dobim nekoga, ki bi mi bil res dober frend in bi mu pomenila toliko, kot on meni, ker se zdej velikokrat počutim osamljeno. Sej v šoli na primer imam neko družbo, ampak recimo popoldne se nikoli ne dobim z nikomer (in se nisem že več let).
Res hvala če boste pomagal<33
tale problem imam že zelo dolgo časa, upam, da mi boste lahko pomagal.
Jaz poznam veliko ljudi, sem v veliko skupinah in vse, ampak nimam tko real frendov. Na nek način jih imam neki, samo niso taki, da bi jim res lahko zaupala. Če je kdo, ki bi mu lahko, pa vedno dobim občutek, da te osebi ne pomenim tolk, kot ona men, npr. da sm nekomu frendica samo da ima ta oseba še miljon boljše družbe od mene. Torej da nisem nobenmu tista prva izbira, da sem vedno second choice. Nevem, kako nej dobim nekoga, ki bi mi bil res dober frend in bi mu pomenila toliko, kot on meni, ker se zdej velikokrat počutim osamljeno. Sej v šoli na primer imam neko družbo, ampak recimo popoldne se nikoli ne dobim z nikomer (in se nisem že več let).
Res hvala če boste pomagal<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.