Pisalnica.jpg "Dekle we can do this")
Hello everyone!
Nov del!!! Spet ga ful dolg ni blo, obljubim, da se bom pobolšala:innocent:aja, mogoče linki ne delajo, sam dejte odpri povezavo v novem oknu (če ne delajo):grimacing:
Lily
Ko sva vstopili v hišo, je bil tam Katiin in Lunin oče. Skrušeno je sedel za mizo pred veliko skodelico čaja. Ko sva vstopili, se je prestrašeno zdrznil in si močno oddahnil, ko naju je prepoznal.
A še vedno si ni čisto opomogel, saj je s hripajočim glasom rekel:
"Tu so bili. Potter in njegova pomagača."
To me čisto spravi iz tira.
"Samo za nekaj sekund! Kako!?" Res že zelo pogrešam starejšo sestro.
"Takoj grem za njo!" zavpijem in že vstanem. Katie me komaj zadrži.
"To bi bilo čisto noro! In ne pozabi, da jih bova tako alipoiskusili poiskati!"
"To pa ne!" se vmeša Xeno. "Eno hčerko sem že izgubil, ne bom še tebe."
"Ne govori tega. Našli jo bomo. No, bolj bova, saj greva samo midve."
"Nikamor ne gresta."
"O, ja pa greva." rečem odločno. se prerinem mimo njega in odidem proti zavitim stopnicam. Slišim, Da mi Katie sledi in šepne:
"Oprosti, očka. Nujno je."
Prideva do njene sobe. Notri nisem bila še nikoli. Osuplo obstojim na pragu in se razgledujem. Ta soba je resnično neverjetna. Bolj kot karkoli drugega.
Katie
Očka si močno prizadeva, da bi naju ustavil.
"Eno hčerko sem že izgubil, ne bom še tebe." nemočno protestira.
Lily mu odločno zabrusi, naj ne bo smešen. Da bova našli Luno. Upam, da resno misli. In da je moja sestra še vedno živa.
Moja prijateljica se prerine mimo Xena in stopi na stopnišče. Jaz pridem za njo. Te stopnic imam res rada. Tu so že od nekdaj. Stare so že dobrih dvajset let. Jaz po njih hodim že skoraj petnajst let, pa se jih nisem nikoli naveličala.
Zdaj so drugačne. Prej ni nikoli nič ležalo na njih, saj so precej ozke in peljejo precej visoko. Zdaj pa jih obtežije očkov tiskalni stroj, ki prevrnjen spušča zvoke, vredne usmiljenja. A nimava časa, da bi se ustavljaj, saj se prebijava skozi kupe strganega in zmečkanega pergamenta in gore odkrušenega ometa.
Končno se nepoškodovani prebijeva do moje sobe. Lily brez besed obstoji na pragu. Notri ni bila še nikoli. Na omaricah so slike naju dveh, kako se objemava na Prečni ulici, kjer sva se prvič srečali. Kako čisto bledi od strahu stojiva pred pregrado med peronoma devet in deset. In kako se smejiva neki davno pozabljeni šali med izstopanjem iz vlaka. Res pogrešam tiste čase.
Najbolj osupljive pa so slike, ki sva jih narisali skupaj z Luno:
https://www.google.com/search?q=planets+with+stars+hd+wallpaper&tbm=isch&ved=2ahUKEwiO54qW6uvvAhVJk6QKHdFIBt0Q2-cCegQIABAA&oq=planets+with+stars+hd+wallpaper&gs_lcp=CgNpbWcQAzoGCAAQBxAeOggIABAHEAUQHjoICAAQCBAHEB46BggAEAgQHlDWpQ9YxPwPYP6CEGgBcAB4AIABtQGIAZIOkgEEMTYuM5gBAKABAaoBC2d3cy13aXotaW1nwAEB&sclient=img&ei=nnxtYI6gA8mmkgXRkZnoDQ&bih=700&biw=1344&client=firefox-b-d#imgrc=hsMRgZnGasdlQM
https://www.google.com/search?q=Hd+wallpapers+planets&client=firefox-b-d&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwjj-oXo7evvAhUkM-wKHeo1CO8Q_AUoAXoECAEQAw&biw=1344&bih=700#imgrc=lyP-Yb0qQPCVmM
Obrne se proti meni in reče:
"Tvoja soba je najlepša na svetu."
To je to za ta del.:lion_face:
Nov del!!! Spet ga ful dolg ni blo, obljubim, da se bom pobolšala:innocent:aja, mogoče linki ne delajo, sam dejte odpri povezavo v novem oknu (če ne delajo):grimacing:
Lily
Ko sva vstopili v hišo, je bil tam Katiin in Lunin oče. Skrušeno je sedel za mizo pred veliko skodelico čaja. Ko sva vstopili, se je prestrašeno zdrznil in si močno oddahnil, ko naju je prepoznal.
A še vedno si ni čisto opomogel, saj je s hripajočim glasom rekel:
"Tu so bili. Potter in njegova pomagača."
To me čisto spravi iz tira.
"Samo za nekaj sekund! Kako!?" Res že zelo pogrešam starejšo sestro.
"Takoj grem za njo!" zavpijem in že vstanem. Katie me komaj zadrži.
"To bi bilo čisto noro! In ne pozabi, da jih bova tako alipoiskusili poiskati!"
"To pa ne!" se vmeša Xeno. "Eno hčerko sem že izgubil, ne bom še tebe."
"Ne govori tega. Našli jo bomo. No, bolj bova, saj greva samo midve."
"Nikamor ne gresta."
"O, ja pa greva." rečem odločno. se prerinem mimo njega in odidem proti zavitim stopnicam. Slišim, Da mi Katie sledi in šepne:
"Oprosti, očka. Nujno je."
Prideva do njene sobe. Notri nisem bila še nikoli. Osuplo obstojim na pragu in se razgledujem. Ta soba je resnično neverjetna. Bolj kot karkoli drugega.
Katie
Očka si močno prizadeva, da bi naju ustavil.
"Eno hčerko sem že izgubil, ne bom še tebe." nemočno protestira.
Lily mu odločno zabrusi, naj ne bo smešen. Da bova našli Luno. Upam, da resno misli. In da je moja sestra še vedno živa.
Moja prijateljica se prerine mimo Xena in stopi na stopnišče. Jaz pridem za njo. Te stopnic imam res rada. Tu so že od nekdaj. Stare so že dobrih dvajset let. Jaz po njih hodim že skoraj petnajst let, pa se jih nisem nikoli naveličala.
Zdaj so drugačne. Prej ni nikoli nič ležalo na njih, saj so precej ozke in peljejo precej visoko. Zdaj pa jih obtežije očkov tiskalni stroj, ki prevrnjen spušča zvoke, vredne usmiljenja. A nimava časa, da bi se ustavljaj, saj se prebijava skozi kupe strganega in zmečkanega pergamenta in gore odkrušenega ometa.
Končno se nepoškodovani prebijeva do moje sobe. Lily brez besed obstoji na pragu. Notri ni bila še nikoli. Na omaricah so slike naju dveh, kako se objemava na Prečni ulici, kjer sva se prvič srečali. Kako čisto bledi od strahu stojiva pred pregrado med peronoma devet in deset. In kako se smejiva neki davno pozabljeni šali med izstopanjem iz vlaka. Res pogrešam tiste čase.
Najbolj osupljive pa so slike, ki sva jih narisali skupaj z Luno:
https://www.google.com/search?q=planets+with+stars+hd+wallpaper&tbm=isch&ved=2ahUKEwiO54qW6uvvAhVJk6QKHdFIBt0Q2-cCegQIABAA&oq=planets+with+stars+hd+wallpaper&gs_lcp=CgNpbWcQAzoGCAAQBxAeOggIABAHEAUQHjoICAAQCBAHEB46BggAEAgQHlDWpQ9YxPwPYP6CEGgBcAB4AIABtQGIAZIOkgEEMTYuM5gBAKABAaoBC2d3cy13aXotaW1nwAEB&sclient=img&ei=nnxtYI6gA8mmkgXRkZnoDQ&bih=700&biw=1344&client=firefox-b-d#imgrc=hsMRgZnGasdlQM
https://www.google.com/search?q=Hd+wallpapers+planets&client=firefox-b-d&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwjj-oXo7evvAhUkM-wKHeo1CO8Q_AUoAXoECAEQAw&biw=1344&bih=700#imgrc=lyP-Yb0qQPCVmM
Obrne se proti meni in reče:
"Tvoja soba je najlepša na svetu."
To je to za ta del.:lion_face:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je! Hitro nov del!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Cool.
Všeč so mi Lunine in Kateine slike 🪐:dizzy:🪐
Všeč so mi Lunine in Kateine slike 🪐:dizzy:🪐
1
Moj odgovor:
Kaj naredit
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Hrana + šport
Zdravo,
js imam 2 problema, ki se navezujeta. Najprej pa mal backstoryja.
Torej: js sm imela pred neki mesci neko virozo in sem zarad nje težko jedla in sem posledično shujšala. Js se ne ukvarjam z nobenim športom, ampak še vseeno grem vsak dan ven, velik se vozim s kolesom... No in od takrat sem res težko normalno jedla, sedaj jem skoraj normalno ampak tukaj se začnejo problemi (btw mam 38 kil, 160 cm in 15 let):
1. Ne vem, koliko pojest. Enostavno ne morem vedeti, a je dost ali ni. Nočem se zredit v smislu ratat debela, samo nočem bit totalno nešportna, če ima to kej smisla, torej da imam več mišic. Pa trapasto se mi zdi, ker npr. drugi, ki ne pojejo tolk, kot js (primer: js jem zajtrk, oni ne) so normalni, js pa pač ne. Tud nimam občutka za pravo sitost, pač zelo hitro ratam sita ampak se mi zdi, da nisem skor nič pojedla.
2. Sploh nimam kondicije in ne zmorem več toliko, kot prej. Pač tud prej nisem bla neki športna samo zdej sem kar dosti slabša. Ne vem, kako naj pridobim na športnosti (mišice in kondicija). Sploh pa je tudi tukaj potem problem hrana (energija pa to). In še: js nočem it ven tečt, ker me bodo vsi poznani vidli, kolo je ok ampak tud to nevem, kje naj se vozim, ker mi zmanjkuje poti in grem samo v krogih. Potrebovala bi neki, kar nebi bila vsem na ogled.
Res hvala vsem, ki boste pomagal!
js imam 2 problema, ki se navezujeta. Najprej pa mal backstoryja.
Torej: js sm imela pred neki mesci neko virozo in sem zarad nje težko jedla in sem posledično shujšala. Js se ne ukvarjam z nobenim športom, ampak še vseeno grem vsak dan ven, velik se vozim s kolesom... No in od takrat sem res težko normalno jedla, sedaj jem skoraj normalno ampak tukaj se začnejo problemi (btw mam 38 kil, 160 cm in 15 let):
1. Ne vem, koliko pojest. Enostavno ne morem vedeti, a je dost ali ni. Nočem se zredit v smislu ratat debela, samo nočem bit totalno nešportna, če ima to kej smisla, torej da imam več mišic. Pa trapasto se mi zdi, ker npr. drugi, ki ne pojejo tolk, kot js (primer: js jem zajtrk, oni ne) so normalni, js pa pač ne. Tud nimam občutka za pravo sitost, pač zelo hitro ratam sita ampak se mi zdi, da nisem skor nič pojedla.
2. Sploh nimam kondicije in ne zmorem več toliko, kot prej. Pač tud prej nisem bla neki športna samo zdej sem kar dosti slabša. Ne vem, kako naj pridobim na športnosti (mišice in kondicija). Sploh pa je tudi tukaj potem problem hrana (energija pa to). In še: js nočem it ven tečt, ker me bodo vsi poznani vidli, kolo je ok ampak tud to nevem, kje naj se vozim, ker mi zmanjkuje poti in grem samo v krogih. Potrebovala bi neki, kar nebi bila vsem na ogled.
Res hvala vsem, ki boste pomagal!
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
.png "Druščina 8"){kind=small}
.png "Druščina 5"){kind=small}
WHAT DO YOU MEAN DA JE mogoč TIST LIK OMENJEN?!?!? ...
