Pisalnica.jpg "Dekle we can do this")
Hello everyone!
Nov del!!! Spet ga ful dolg ni blo, obljubim, da se bom pobolšala:innocent:aja, mogoče linki ne delajo, sam dejte odpri povezavo v novem oknu (če ne delajo):grimacing:
Lily
Ko sva vstopili v hišo, je bil tam Katiin in Lunin oče. Skrušeno je sedel za mizo pred veliko skodelico čaja. Ko sva vstopili, se je prestrašeno zdrznil in si močno oddahnil, ko naju je prepoznal.
A še vedno si ni čisto opomogel, saj je s hripajočim glasom rekel:
"Tu so bili. Potter in njegova pomagača."
To me čisto spravi iz tira.
"Samo za nekaj sekund! Kako!?" Res že zelo pogrešam starejšo sestro.
"Takoj grem za njo!" zavpijem in že vstanem. Katie me komaj zadrži.
"To bi bilo čisto noro! In ne pozabi, da jih bova tako alipoiskusili poiskati!"
"To pa ne!" se vmeša Xeno. "Eno hčerko sem že izgubil, ne bom še tebe."
"Ne govori tega. Našli jo bomo. No, bolj bova, saj greva samo midve."
"Nikamor ne gresta."
"O, ja pa greva." rečem odločno. se prerinem mimo njega in odidem proti zavitim stopnicam. Slišim, Da mi Katie sledi in šepne:
"Oprosti, očka. Nujno je."
Prideva do njene sobe. Notri nisem bila še nikoli. Osuplo obstojim na pragu in se razgledujem. Ta soba je resnično neverjetna. Bolj kot karkoli drugega.
Katie
Očka si močno prizadeva, da bi naju ustavil.
"Eno hčerko sem že izgubil, ne bom še tebe." nemočno protestira.
Lily mu odločno zabrusi, naj ne bo smešen. Da bova našli Luno. Upam, da resno misli. In da je moja sestra še vedno živa.
Moja prijateljica se prerine mimo Xena in stopi na stopnišče. Jaz pridem za njo. Te stopnic imam res rada. Tu so že od nekdaj. Stare so že dobrih dvajset let. Jaz po njih hodim že skoraj petnajst let, pa se jih nisem nikoli naveličala.
Zdaj so drugačne. Prej ni nikoli nič ležalo na njih, saj so precej ozke in peljejo precej visoko. Zdaj pa jih obtežije očkov tiskalni stroj, ki prevrnjen spušča zvoke, vredne usmiljenja. A nimava časa, da bi se ustavljaj, saj se prebijava skozi kupe strganega in zmečkanega pergamenta in gore odkrušenega ometa.
Končno se nepoškodovani prebijeva do moje sobe. Lily brez besed obstoji na pragu. Notri ni bila še nikoli. Na omaricah so slike naju dveh, kako se objemava na Prečni ulici, kjer sva se prvič srečali. Kako čisto bledi od strahu stojiva pred pregrado med peronoma devet in deset. In kako se smejiva neki davno pozabljeni šali med izstopanjem iz vlaka. Res pogrešam tiste čase.
Najbolj osupljive pa so slike, ki sva jih narisali skupaj z Luno:
https://www.google.com/search?q=planets+with+stars+hd+wallpaper&tbm=isch&ved=2ahUKEwiO54qW6uvvAhVJk6QKHdFIBt0Q2-cCegQIABAA&oq=planets+with+stars+hd+wallpaper&gs_lcp=CgNpbWcQAzoGCAAQBxAeOggIABAHEAUQHjoICAAQCBAHEB46BggAEAgQHlDWpQ9YxPwPYP6CEGgBcAB4AIABtQGIAZIOkgEEMTYuM5gBAKABAaoBC2d3cy13aXotaW1nwAEB&sclient=img&ei=nnxtYI6gA8mmkgXRkZnoDQ&bih=700&biw=1344&client=firefox-b-d#imgrc=hsMRgZnGasdlQM
https://www.google.com/search?q=Hd+wallpapers+planets&client=firefox-b-d&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwjj-oXo7evvAhUkM-wKHeo1CO8Q_AUoAXoECAEQAw&biw=1344&bih=700#imgrc=lyP-Yb0qQPCVmM
Obrne se proti meni in reče:
"Tvoja soba je najlepša na svetu."
To je to za ta del.:lion_face:
Nov del!!! Spet ga ful dolg ni blo, obljubim, da se bom pobolšala:innocent:aja, mogoče linki ne delajo, sam dejte odpri povezavo v novem oknu (če ne delajo):grimacing:
Lily
Ko sva vstopili v hišo, je bil tam Katiin in Lunin oče. Skrušeno je sedel za mizo pred veliko skodelico čaja. Ko sva vstopili, se je prestrašeno zdrznil in si močno oddahnil, ko naju je prepoznal.
A še vedno si ni čisto opomogel, saj je s hripajočim glasom rekel:
"Tu so bili. Potter in njegova pomagača."
To me čisto spravi iz tira.
"Samo za nekaj sekund! Kako!?" Res že zelo pogrešam starejšo sestro.
"Takoj grem za njo!" zavpijem in že vstanem. Katie me komaj zadrži.
"To bi bilo čisto noro! In ne pozabi, da jih bova tako alipoiskusili poiskati!"
"To pa ne!" se vmeša Xeno. "Eno hčerko sem že izgubil, ne bom še tebe."
"Ne govori tega. Našli jo bomo. No, bolj bova, saj greva samo midve."
"Nikamor ne gresta."
"O, ja pa greva." rečem odločno. se prerinem mimo njega in odidem proti zavitim stopnicam. Slišim, Da mi Katie sledi in šepne:
"Oprosti, očka. Nujno je."
Prideva do njene sobe. Notri nisem bila še nikoli. Osuplo obstojim na pragu in se razgledujem. Ta soba je resnično neverjetna. Bolj kot karkoli drugega.
Katie
Očka si močno prizadeva, da bi naju ustavil.
"Eno hčerko sem že izgubil, ne bom še tebe." nemočno protestira.
Lily mu odločno zabrusi, naj ne bo smešen. Da bova našli Luno. Upam, da resno misli. In da je moja sestra še vedno živa.
Moja prijateljica se prerine mimo Xena in stopi na stopnišče. Jaz pridem za njo. Te stopnic imam res rada. Tu so že od nekdaj. Stare so že dobrih dvajset let. Jaz po njih hodim že skoraj petnajst let, pa se jih nisem nikoli naveličala.
Zdaj so drugačne. Prej ni nikoli nič ležalo na njih, saj so precej ozke in peljejo precej visoko. Zdaj pa jih obtežije očkov tiskalni stroj, ki prevrnjen spušča zvoke, vredne usmiljenja. A nimava časa, da bi se ustavljaj, saj se prebijava skozi kupe strganega in zmečkanega pergamenta in gore odkrušenega ometa.
Končno se nepoškodovani prebijeva do moje sobe. Lily brez besed obstoji na pragu. Notri ni bila še nikoli. Na omaricah so slike naju dveh, kako se objemava na Prečni ulici, kjer sva se prvič srečali. Kako čisto bledi od strahu stojiva pred pregrado med peronoma devet in deset. In kako se smejiva neki davno pozabljeni šali med izstopanjem iz vlaka. Res pogrešam tiste čase.
Najbolj osupljive pa so slike, ki sva jih narisali skupaj z Luno:
https://www.google.com/search?q=planets+with+stars+hd+wallpaper&tbm=isch&ved=2ahUKEwiO54qW6uvvAhVJk6QKHdFIBt0Q2-cCegQIABAA&oq=planets+with+stars+hd+wallpaper&gs_lcp=CgNpbWcQAzoGCAAQBxAeOggIABAHEAUQHjoICAAQCBAHEB46BggAEAgQHlDWpQ9YxPwPYP6CEGgBcAB4AIABtQGIAZIOkgEEMTYuM5gBAKABAaoBC2d3cy13aXotaW1nwAEB&sclient=img&ei=nnxtYI6gA8mmkgXRkZnoDQ&bih=700&biw=1344&client=firefox-b-d#imgrc=hsMRgZnGasdlQM
https://www.google.com/search?q=Hd+wallpapers+planets&client=firefox-b-d&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwjj-oXo7evvAhUkM-wKHeo1CO8Q_AUoAXoECAEQAw&biw=1344&bih=700#imgrc=lyP-Yb0qQPCVmM
Obrne se proti meni in reče:
"Tvoja soba je najlepša na svetu."
To je to za ta del.:lion_face:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je! Hitro nov del!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Cool.
Všeč so mi Lunine in Kateine slike 🪐:dizzy:🪐
Všeč so mi Lunine in Kateine slike 🪐:dizzy:🪐
1
Moj odgovor:
13girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prevec glasno,nemorem vec nc
jaz imam zraven moje sobe na desni tv in je ta tv tok mocen da se vse v mojo sobo slisi. Pa tudi jaz imam ADHD in tud ce je majhno sepetanje mene ful mot. in js se zarad tega med nalogo skos jokam k nemorem se zbrat pa recem da dajo bolj potih pa se dejansko v mojo sobo bolj slis kot tja pa tud poducnjake mam zarad tega in js res se zarad tega skos jokam. zdej sem se mozoljev velik dobla,ceprav vsi pravijo da sem lepa vseen nevem. pac stara sem 13 jaz nevem a naj recem da izolacijo v moji sobi nardijo krr jaz res nemorem vec pol se ucit, pa nalog delat, spat:sob: kaj naj? ze tko ponoc rabm kako uro da zaspim zdej pa se vec k mamo ta tv. vcas ko smo mel drugega se nc ni slisal je blo suprr vse sem lah delala v mirum in bolse sem spala nc poducnjakov. sam kok casa traha da dajo to izolacijo pa a to pol grod zgleda? hvala za vse odgovore:sob::heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
.png "Druščina 5"){kind=small}
