Četrtek, 31. 8. 2023
Dragi dnevnik,
Sonce je že začelo počasi toneči za obzorje, ko sem se odpravila na sprehod po parku. Danes sem želela preživeti nekaj časa sama s seboj, premisliti o vsem, kar se mi dogaja v zadnjem času, in se pripraviti na začetek novega šolskega leta, ki se začne jutri.
Medtem ko sem hodila po poti, sem se spominjala svojih poletnih doživetij, pa tudi izzivov, ki so prišli z njimi. Bila sem hvaležna za vse, kar sem se naučila in za ljudi, ki so me obkrožali - tako pozitivno kot tudi tiste, ki so mi pokazali, kako se spopasti z izzivi.
V mislih sem imela tudi Marka. Čeprav je bil v sosednji državi, sem ga čutila kot del svojega življenja. Spomnila sem se na njegove besede in občutke, ki mi jih je izrazil. Še vedno nisem imela odgovora, a sem se odločila, da bom jutri, ob začetku novega šolskega leta, razmišljala o tem.
Naenkrat pa sem opazila, da se v parku dogaja nekaj zanimivega. Skupina ljudi se je zbrala okoli mize, prekrito z listki in barvicami. Bilo je očitno, da so nekaj ustvarjali, a nisem vedela, kaj točno.
Približala sem se skupini in opazila, da so ljudje pisali sporočila na listke, nato pa so jih pripeli na drevesa in stojala. Nekaj ljudi se je že zbralo okoli teh sporočil, nekateri so brali, drugi pa dodajali svoje.
Vprašala sem eno izmed udeleženk, kaj se dogaja, in mi je razložila. To je bila posebna pobuda za spodbujanje pozitivnosti in prijaznosti. Ljudje so pisali sporočila spodbude, lepe misli in želje ter jih delili s tistimi, ki jih preberejo.
Nisem mogla verjeti, kako čudovita ideja je to. Pristopila sem k mizi, vzela listek in začela pisati. Napisala sem nekaj spodbudnih besed, nato pa sem svoj listek pripela na drevo.
V tistem trenutku sem se zavedala, kako pomembno je biti prijazen in podporen do drugih. Pogledala sem okoli sebe in videla, kako raznolika skupina ljudi se je združila, da bi delila pozitivne misli.
Ko sem se vračala domov, sem čutila, da se premika nekaj v meni. Še vedno sem imela veliko vprašanj in izzivov pred seboj, a sem vedela, da je pomembno ohranjati pozitivno naravnanost in biti odprta za nove priložnosti.
Do naslednjega zapisa, polna upanja in zagnanosti, te objemam.
Tvoja Mina
Dragi dnevnik,
Sonce je že začelo počasi toneči za obzorje, ko sem se odpravila na sprehod po parku. Danes sem želela preživeti nekaj časa sama s seboj, premisliti o vsem, kar se mi dogaja v zadnjem času, in se pripraviti na začetek novega šolskega leta, ki se začne jutri.
Medtem ko sem hodila po poti, sem se spominjala svojih poletnih doživetij, pa tudi izzivov, ki so prišli z njimi. Bila sem hvaležna za vse, kar sem se naučila in za ljudi, ki so me obkrožali - tako pozitivno kot tudi tiste, ki so mi pokazali, kako se spopasti z izzivi.
V mislih sem imela tudi Marka. Čeprav je bil v sosednji državi, sem ga čutila kot del svojega življenja. Spomnila sem se na njegove besede in občutke, ki mi jih je izrazil. Še vedno nisem imela odgovora, a sem se odločila, da bom jutri, ob začetku novega šolskega leta, razmišljala o tem.
Naenkrat pa sem opazila, da se v parku dogaja nekaj zanimivega. Skupina ljudi se je zbrala okoli mize, prekrito z listki in barvicami. Bilo je očitno, da so nekaj ustvarjali, a nisem vedela, kaj točno.
Približala sem se skupini in opazila, da so ljudje pisali sporočila na listke, nato pa so jih pripeli na drevesa in stojala. Nekaj ljudi se je že zbralo okoli teh sporočil, nekateri so brali, drugi pa dodajali svoje.
Vprašala sem eno izmed udeleženk, kaj se dogaja, in mi je razložila. To je bila posebna pobuda za spodbujanje pozitivnosti in prijaznosti. Ljudje so pisali sporočila spodbude, lepe misli in želje ter jih delili s tistimi, ki jih preberejo.
Nisem mogla verjeti, kako čudovita ideja je to. Pristopila sem k mizi, vzela listek in začela pisati. Napisala sem nekaj spodbudnih besed, nato pa sem svoj listek pripela na drevo.
V tistem trenutku sem se zavedala, kako pomembno je biti prijazen in podporen do drugih. Pogledala sem okoli sebe in videla, kako raznolika skupina ljudi se je združila, da bi delila pozitivne misli.
Ko sem se vračala domov, sem čutila, da se premika nekaj v meni. Še vedno sem imela veliko vprašanj in izzivov pred seboj, a sem vedela, da je pomembno ohranjati pozitivno naravnanost in biti odprta za nove priložnosti.
Do naslednjega zapisa, polna upanja in zagnanosti, te objemam.
Tvoja Mina
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
spremljammmm :kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
:moneybag::moneybag::ring::ring::ring::gem::gem::gem::prayer_beads::prayer_beads:
:sweat_drops:
skoraj ...
WOW:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::s
oh, upam, da bo s prijateljico vse v redu:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:
drugače ...