Pisalnica
Petek, 15. 9. 2023
Dragi dnevnik,
Danes je bil precej naporen dan, a hkrati tudi izjemno vznemirljiv. Zjutraj sem se odločila, da bom končno sledila svojim sanjam in se prijavila na natečaj za stilista v reviji, ki sem jo nedavno začela spremljati. To je bila prelomna odločitev, saj sem se odločila stopiti iz svoje cone udobja in poskusiti nekaj novega.
Cel dan sem preživela s šivanjem in oblikovanjem obleke za natečaj. Izbrala sem čudovito svetlo modro blago in začela ustvarjati svoje umetniško delo. Vsaka šiv je bil skrbno premišljen, vsak detajl je bil natančno dodelan. V svoji obleki sem želela izraziti svoj osebni slog ter strast do oblikovanja.
Ko sem končno dokončala obleko, sem jo nestrpno zložila v škatlo in odhitela na pošto. Hotela sem, da moje delo čim prej prispe v revijo. Bila sem živčna in navdušena hkrati, saj sem vedela, da sem naredila nekaj, kar me resnično izpolnjuje.
Poleg tega pa sem danes opravila še eno pomembno opravilo - pakiranje. V ponedeljek se bom skupaj s Tino preselila v novo šolo, ki ima spalnice za dva člana. Začela sem izbirati stvari, ki jih bom vzela s seboj. V svojo prtljago sem pospravila oblačila, ki sem jih izbrala za različne priložnosti, svoje najljubše knjige, dnevnik, nekaj osebnih spominov in nekaj kosov nakita, ki mi veliko pomenijo. Prav tako sem poskrbela za šolske potrebščine in udobne čevlje.
V popoldanskih urah smo imeli še zadnje ure v stari šoli pred odhodom. Bilo je malce žalostno, saj se bom morala posloviti od svojih prijateljev in učiteljev. A hkrati sem bila polna pričakovanja in navdušenja nad novimi izzivi, ki me čakajo.
In zdaj, ko se pripravljam na to novo poglavje v svojem življenju, želim izraziti tudi hvaležnost za vse, kar sem dosegla do zdaj. Z vsemi izkušnjami in spoznanji, ki sem jih pridobila, sem pripravljena na nove podvige.
Preden zaključim, pa naj ti še povem, da se selim v kraj Portorož, ki je od mojega domačega kraja oddaljen približno 2 uri. Novo šolo, novo okolje, nove ljudi - vse to me čaka in ne morem se dočakati.
Do naslednjega zapisa, polna pričakovanja in z novim pogumom, te objemam.
Tvoja Mina
Dragi dnevnik,
Danes je bil precej naporen dan, a hkrati tudi izjemno vznemirljiv. Zjutraj sem se odločila, da bom končno sledila svojim sanjam in se prijavila na natečaj za stilista v reviji, ki sem jo nedavno začela spremljati. To je bila prelomna odločitev, saj sem se odločila stopiti iz svoje cone udobja in poskusiti nekaj novega.
Cel dan sem preživela s šivanjem in oblikovanjem obleke za natečaj. Izbrala sem čudovito svetlo modro blago in začela ustvarjati svoje umetniško delo. Vsaka šiv je bil skrbno premišljen, vsak detajl je bil natančno dodelan. V svoji obleki sem želela izraziti svoj osebni slog ter strast do oblikovanja.
Ko sem končno dokončala obleko, sem jo nestrpno zložila v škatlo in odhitela na pošto. Hotela sem, da moje delo čim prej prispe v revijo. Bila sem živčna in navdušena hkrati, saj sem vedela, da sem naredila nekaj, kar me resnično izpolnjuje.
Poleg tega pa sem danes opravila še eno pomembno opravilo - pakiranje. V ponedeljek se bom skupaj s Tino preselila v novo šolo, ki ima spalnice za dva člana. Začela sem izbirati stvari, ki jih bom vzela s seboj. V svojo prtljago sem pospravila oblačila, ki sem jih izbrala za različne priložnosti, svoje najljubše knjige, dnevnik, nekaj osebnih spominov in nekaj kosov nakita, ki mi veliko pomenijo. Prav tako sem poskrbela za šolske potrebščine in udobne čevlje.
V popoldanskih urah smo imeli še zadnje ure v stari šoli pred odhodom. Bilo je malce žalostno, saj se bom morala posloviti od svojih prijateljev in učiteljev. A hkrati sem bila polna pričakovanja in navdušenja nad novimi izzivi, ki me čakajo.
In zdaj, ko se pripravljam na to novo poglavje v svojem življenju, želim izraziti tudi hvaležnost za vse, kar sem dosegla do zdaj. Z vsemi izkušnjami in spoznanji, ki sem jih pridobila, sem pripravljena na nove podvige.
Preden zaključim, pa naj ti še povem, da se selim v kraj Portorož, ki je od mojega domačega kraja oddaljen približno 2 uri. Novo šolo, novo okolje, nove ljudi - vse to me čaka in ne morem se dočakati.
Do naslednjega zapisa, polna pričakovanja in z novim pogumom, te objemam.
Tvoja Mina
Moj odgovor:
Gilr1890
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Crush
To je kar dolga zgodba. V šoli imam crusha, je moj sošolec. Skupaj pleševa na valeti, kar se mi zdi res ful cute. Ampak ni vse tako lepo, kot se sliši. Z mano se skoraj nič ne pogovarja, večinoma se druži s tistimi popularnimi puncami. Jaz nisem taka in jih ne lovim, pogosto hodijo skupaj na kombi.
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
