Tu je drugi del. Hvala za vse pohvale. Komentarji in lajki so še vedno dobrodošli. Uživaj ob branju!:upside_down:

KAKO SEM DOBILA OBESEK


Verjetno vas to že zelo zanima plus dolžna sem vam povedati. OK. Kako sem obesek sploh dobila. In opomba: verjetno bo vse skupaj malo olepšano, saj imam tisto dimenzijo veliko raje od te.


Bil je običajen dan, bila sem še vedno v svoji dimenziji in sprehajala sem se po ulici. Uživala sem v soboti in sprehajala psa (ja psa smo imeli). Kasneje naj bi z mojo najboljšo prijateljico šli v kino. Komaj sem čakala. Izšel je nov del mojega najljubšega filma. Na slušalkah sem poslušala mojo najljubšo pesem. Šla sem mimo prodajalne sladoleda in kupila kornet z dvema kepicama – malina in piškotek – moja najljubša okusa.


Mimo je prišel moj sošolec. Prav tisti, ki je bil zaljubljen vame. Ustavil se je in me ogovoril. Nekaj časa sva klepetala. Večinoma je on spraševal, jaz pa odgovarjala z ja, ne, kul in bedno. Saj je v redu sošolec, vendar nisem se želela predolgo zadrževati v njegovi družbi. Komaj sem se še zavedala, kaj sprašuje in kaj odgovarjam, tako me je pogovor dolgočasil. Ko je končno nehal s svojim govoričenjem in blebetanjem, sem še na hitro rekla adijo in odšla. Pojma nimam zakaj, ampak ja, obrnila sem se in na njegovem nahrbtniku opazila lep moder obesek, tako svetleč, tako privlačen, kar naenkrat sem si ga želela bolj kot vse na svetu, kar naenkrat se mi je življenje zdelo pusto in prazno, pa čeprav sem se še nekaj minut prej (v bistvu nekaj več, saj me je sošolec kar dolgo dolgočasil s pogovorom) počutila čudovito in se mi je zdelo, da mi ničesar ne primanjkuje. Podzavestno sem segla k nahrbtniku in snela obesek. Sošolec ni ničesar opazil in mirno je odšel naprej. Obesek sem podržala v dlani in zrla vanj.


Občudovala sem ga, vendar že v naslednjem trenutku se je moje življenje obrnilo na glavo. Iznenada se je ob meni pojavil vrtinec. Bil je velik in električne modre barve. Zdrznila sem se in ošinila mimoidoče. Njihova življenja so v nespremenjenem ritmu potekala dalje. Zdelo se mi je, da je vrtinec viden samo zame. Ta se je nenadno upognil in zgornja elipsa je bila naravnost pred mano. Pomislila sem, da bi morala stopiti vanjo vendar me je nekaj zadržalo. Pa vendar mi ni uspelo ostati v tej dimenziji. Vrtinec me je kar posrkal vase.

Bravoo! Prišel si do konca. (Upam, da te ni premagal spanec zaradi dolgočasja.):stuck_out_tongue_winking_eye:
Uživaj še naprej!
Tista