Moje popolno extra zapleteno življenje. 46.del
12
Otrpnila sem. Božiček je počasi začel hoditi proti meni po stopnicah.
"Zakaj si me videla?" je vprašal. Nič nisem razumela. Kaj? Zakaj sem ga videla? Kako to misli?
"Em...Prosim?"
"Zakaj si me videla. Vidijo me samo tisti, ki so v letu deležni velike sreče ali ko so naredili nekaj res dobrega."
Pomislila sem. Ja, v letu 2020 se je zgodilo marsikaj. Tudi jaz sem nekaj dobrega naredila, če verjamemo Justinovim besedam. In ja, ko smo ravno pri njemu; tudi nekaj dobrega se je zgodilo, njegova punca sem.
"Ja...Prav imate."
"Ja. In tudi slišati me nebi mogel nihče."
"Ampak gospod...Moja sestrica Lara bi vas zelo rada videla..."
"Ne. Ne more me videti in ti nikomur ne povej."
"Ampak...Gotovo sanjam," sem stresla z glavo.
"Ne, ne sanjaš."
"Ampak Božiček so starši! Prepričana sem, da je tako!"
"Očitno nisi, če me sedaj vidiš.".
"Ampak, ampak," sem hlastala za zrakom.
"Poslušaj. Mudi se mi. Obdariti moram še celo Ameriko in Afriko. In sveda mi ostane še Antarktika, tudi tam so darila željni popotniki. In zato nasvidenje."
"No......"
"Čakaj, vzemi še tole," je rekel in mi ponudil majhno škatlico. "En Božičkovski pozdrav, pa adijo!"
"Adijo!"
In Božiček je izginil. Preprosto izpuhtel je. Jaz pa sem se vrnila v sobo. Gotovo sem sanjala, Božiček ne obstaja. Škatlico sem položila na nočno omarico, se ulegla in zaspala.
A ko sem zjutraj zbudila, je bila škatlica še vedno na nočni omarici. Ura je bila 7:06. Vsi so še spali. Odprla sem škatlico. Notri je bil prstan, z diamantom v obliki srčka. Nadela sem si ga na roko in počutila sem se mnogo bolje. Kot da vsa pravljična bitja obstajajo. Potem pa sem se spomnila na darila za mami, očija in Laro. Vzela sem jih iz skrivališč in potiho šla v dnevno sobo. Položila sem jih pod smreko in prižgala radio na ves glas. Božične pesmi, seveda, kdo bi na čarobno jutro poslušal Radio1, kjer samo govorijo o nesrečah na avtocesti? Pripravija sem si kakav in v skodelico vrgla slamico z božičnim motivom (česar sicer ne naredim nikoli). Kmalu je v sobo pritekla Lara in zavriskala od navdušenja (če bi se njej zgodilo to kar se je meni ponoči, bi umrla od navdušenja). Svojega plišastega zajca je vrgla nekam na smreko in šla zbudit mami in očija.
"MAMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!" se je slišalo. "OČIIIIIIIIIIIII, PRIDITA, DARILAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!"
Mami in oči sta potem zspana prišla v dnevno sobo in vsi smo začeli odpirati darila. Jaz sem dobila pastelno peresnico Macaroni, katero sem si že dolgo časa želela. Lara je dobila podobno peresnico, le da je njena imela zajčja ušeska in smrček. Obe sva dobili še ogromno sladkarij in Lara je dobila še nove lučke za sobo ker so se njej pokvarile (pravzaprav jih je uničila ona sama). Vsi so še odprli darila iz moje roke; mami skodelico, Lara novega medvedka in oči kemične svinčnike. Morda se vam zdi, da sem dobila zelo malo a meni je največ pomenil prstan iz roke samega Božička. Ja, Božiček res obstaja, pa če sem se še tako prepričevala da ne.
***************************************************
Ojlaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Tukaj nov del! Upam da vam je bil všeč! Pokomentiraj in lajk mi bo polepšal dan!!!!!!!!!!
Rada vas imammmmmmmmmmmmmmmmmmm!!!!!!!!!
Lp,
Super sisters:sparkling_heart:
"Zakaj si me videla?" je vprašal. Nič nisem razumela. Kaj? Zakaj sem ga videla? Kako to misli?
"Em...Prosim?"
"Zakaj si me videla. Vidijo me samo tisti, ki so v letu deležni velike sreče ali ko so naredili nekaj res dobrega."
Pomislila sem. Ja, v letu 2020 se je zgodilo marsikaj. Tudi jaz sem nekaj dobrega naredila, če verjamemo Justinovim besedam. In ja, ko smo ravno pri njemu; tudi nekaj dobrega se je zgodilo, njegova punca sem.
"Ja...Prav imate."
"Ja. In tudi slišati me nebi mogel nihče."
"Ampak gospod...Moja sestrica Lara bi vas zelo rada videla..."
"Ne. Ne more me videti in ti nikomur ne povej."
"Ampak...Gotovo sanjam," sem stresla z glavo.
"Ne, ne sanjaš."
"Ampak Božiček so starši! Prepričana sem, da je tako!"
"Očitno nisi, če me sedaj vidiš.".
"Ampak, ampak," sem hlastala za zrakom.
"Poslušaj. Mudi se mi. Obdariti moram še celo Ameriko in Afriko. In sveda mi ostane še Antarktika, tudi tam so darila željni popotniki. In zato nasvidenje."
"No......"
"Čakaj, vzemi še tole," je rekel in mi ponudil majhno škatlico. "En Božičkovski pozdrav, pa adijo!"
"Adijo!"
In Božiček je izginil. Preprosto izpuhtel je. Jaz pa sem se vrnila v sobo. Gotovo sem sanjala, Božiček ne obstaja. Škatlico sem položila na nočno omarico, se ulegla in zaspala.
A ko sem zjutraj zbudila, je bila škatlica še vedno na nočni omarici. Ura je bila 7:06. Vsi so še spali. Odprla sem škatlico. Notri je bil prstan, z diamantom v obliki srčka. Nadela sem si ga na roko in počutila sem se mnogo bolje. Kot da vsa pravljična bitja obstajajo. Potem pa sem se spomnila na darila za mami, očija in Laro. Vzela sem jih iz skrivališč in potiho šla v dnevno sobo. Položila sem jih pod smreko in prižgala radio na ves glas. Božične pesmi, seveda, kdo bi na čarobno jutro poslušal Radio1, kjer samo govorijo o nesrečah na avtocesti? Pripravija sem si kakav in v skodelico vrgla slamico z božičnim motivom (česar sicer ne naredim nikoli). Kmalu je v sobo pritekla Lara in zavriskala od navdušenja (če bi se njej zgodilo to kar se je meni ponoči, bi umrla od navdušenja). Svojega plišastega zajca je vrgla nekam na smreko in šla zbudit mami in očija.
"MAMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!" se je slišalo. "OČIIIIIIIIIIIII, PRIDITA, DARILAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!"
Mami in oči sta potem zspana prišla v dnevno sobo in vsi smo začeli odpirati darila. Jaz sem dobila pastelno peresnico Macaroni, katero sem si že dolgo časa želela. Lara je dobila podobno peresnico, le da je njena imela zajčja ušeska in smrček. Obe sva dobili še ogromno sladkarij in Lara je dobila še nove lučke za sobo ker so se njej pokvarile (pravzaprav jih je uničila ona sama). Vsi so še odprli darila iz moje roke; mami skodelico, Lara novega medvedka in oči kemične svinčnike. Morda se vam zdi, da sem dobila zelo malo a meni je največ pomenil prstan iz roke samega Božička. Ja, Božiček res obstaja, pa če sem se še tako prepričevala da ne.
***************************************************
Ojlaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Tukaj nov del! Upam da vam je bil všeč! Pokomentiraj in lajk mi bo polepšal dan!!!!!!!!!!
Rada vas imammmmmmmmmmmmmmmmmmm!!!!!!!!!
Lp,
Super sisters:sparkling_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Supeer!
Komaj čakam nov del.
#supeer
#superzgodba
#komajčakamnovdel
Lp, Cool Girl
Komaj čakam nov del.
#supeer
#superzgodba
#komajčakamnovdel
Lp, Cool Girl
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Najboljša zgodba. Bravo mimogrede dala sem ti prvi like ali pa drugi? No nevem saj je vseeno. Moj like vedno dobiš
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Carskoooo!
Bravooo!
Zažigaš kot vedno!
Mwaaaa!
Lp, hG
:blue_heart::sparkles::rosette::two_hearts::blue_heart::sparkles::rosette:
Bravooo!
Zažigaš kot vedno!
Mwaaaa!
Lp, hG
:blue_heart::sparkles::rosette::two_hearts::blue_heart::sparkles::rosette:
0
Hvala hvala hvala hvala hvala hvala hvala hvala... BESEDE SO BILE UMAKNJENE (max 500 besed).
Hahahaah tole zgoraj je izmišljeno.
Hahahaah tole zgoraj je izmišljeno.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super!!
Ali si res videla božička v reničnem življenju?
Bravisimo!
:sparkling_heart::peace::sparkling_heart::peace::sparkling_heart:
Ali si res videla božička v reničnem življenju?
Bravisimo!
:sparkling_heart::peace::sparkling_heart::peace::sparkling_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
SUPER !!!!!!!!
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)