Pisalnica
Evo! Nov del. Končno začenjamo s ta pravo zgodbe.
*i* Danes se vračamo dve leti nazaj, ko je Scarlett spoznala Meghan. Sprehodili se bomo skozi njene občutke, da bomo bolje razumeli zgodbo - in Scarlett. *i*
Kaka tretjina zgodbe se bo dogajala *i*pred*i* Meghanino smrtjo. Bo nekoliko bolj romantična, kasneje pa bomo pričeli z zgodbo *i*po*i* njeni smrti, *i*o*i* njeni smrti - in bo zgodba postala skoraj čisto prava kriminalka. Več pa tokrat nimam za povedati. Uživajte!
___________________________________________________
*b**roza* 3. *i* ONA *i**roza**b*
Bil je prvi šolski dan v prvem letniku na Schwarzovi gimnaziji. Bila sem fazanka in moram priznati, da me je bilo kar strah vseh tistih ceremonij. K sreči je bila z mano Alex, ki je bil popolnoma prepričan, da naju ne bo nihče napadel. Še kar sem vesela, da je imela prav. Nihče naju ni napadel *i*dobesedno*i*. Me je pa nekdo popolnoma prevzel. Saj veste, kdo.
Meghan. Prvič sem jo videla, ko sem hitela po šolskih hodnikih in iskala učilnico št. 17, mojo razredno učilnico. Še kar se spomnim, tako živo, kot bi bilo pravkar. Prav neverjetno, glede na to da je ni več. Še kar si jo lahko predstavljam tik ob sebi. Kot bi bila živa. *i*Oh, ko bi bila le!*i*
Torej, hitela sem, saj sem vedela, da bo v roku 30-ih sekund zvonilo, jaz pa nisem imela tudi najmanjšega pojma o tej šoli in kje bi lahko bila moja učilnica. Bila sem čisto zadihana, nikogar nisem poznala, Alex je šel na WC in je rekla, da se dobiva v učilnici. Sarah in Connorja ni bilo od nikoder. Sta mar tudi onadva že v razredu? Nisem mogla nehati skrbeti. "Kako neumno, Scarlett, pa saj samo učilnice ne najdeš!" sem se oštela, a ni pomagalo. Sem pač paničen tip človeka.
Zvonilo je. Pred sabo sem zagledala gručico drugih letnikov, ki so se dolgočaseno vlekli po stopnicah. Kar mimo bi šla, če je ne bi opazila. Dolgi, pšenično zlati, valoviti lasje, ki si jih je vrgla čez ramo. To je bila prva stvar, ki sem jo opazila. Potem se je obrnila in oči so mi zastale na njenih. Smaragdno zelene. Takšne so bile. Kot bi se zazrl v reko, ki buči skozi dolino preko zglajenega črnega skalovja. Prizor sem videla v njih. Kar stala sem in strmela.
"Scarlett! Kaj pa ti delaš tukaj, svinja mala! Odidi in se ne prikaži več! Še bolj pa tisti tvoji usrani prijatelji! Tista tvoja Nigerka naj se kar pripravi! Jaz ne bom trpela takih ljudi tukaj na gimnaziji. Dovolj sem vas imela na osnovki. Izgini. Izgini mi izpred oči!" Le ugibate lahko komu je pripadal glas. Še posebej glede na to, da me je že poznala.
"Uou, Rose, daj nehaj se bunit. Fazanka je! Hej," me je pozdravila Meghan: "si ok? Se ti ni pouk že začel? Ali kaj iščeš?" Zardela sem. Komaj sem uspela spraviti iz sebe en bogi: "No, ja...", ko se je izza mojega hrbta zaslišal predirljiv glas: "Rosette Brown! Meghan Reynolds! John Mettler! Chloe MacAndrew! Kako si drznete po zvonenju takole bloditi po hodniku! Brž se zglasite v moji pisarni, neotesanci!" Glas sem prepoznala. Profesorica Lopez je bila pomočnica ravnateljice in učiteljica filozofije. Spoznala sem jo na informativcih. Bila je stroga, a je imela dobro srce: "Kaj pa ti počneš tukaj, gdč. Jones?" me je zaskrbljeno ogovorila. "Se ti ni že zdavnaj začel pouk? Si se *i*izgubila*i*?" Zadnjo besedo je izgovorila, kot bi bila to najbolj čudna stvar na svetu. Kot da se to ni še nikomur zgodilo. V trenutku se mi je zamerila. "Hvala, vendar saj lahko sama najdem svojo matično učilnico," sem ji zabrusila, še zadnjič pogledala Meghan, ki mi je pomežiknila, in odvihrala stran.
Srce mi je še vedno razbijalo v norem ritmu, ko sem vstopila v učilnico. Razrednik me je grdo pogledal, jaz pa sem se le vihravo usedla poleg Alex in tiho spremljala uro. Od spredaj me je Connor vprašujoče pogledal, jaz pa sem le zmajala z glavo, češ, ni pomembno.
O, pa je bilo. *i*Še kako je bilo*i*. Bilo je prvič. Prvič, ko sem jo videla. Ko sem ugledala smaragdno reko v njenih očeh. A zdaj... Zdaj je mrtva. Nekdo jo je umoril. *i*Ni je več*i*. In naredila bom vse, da bi se oklenila tega spomina in ostala v preteklosti z njenim prvim pomežikom. Kot da se nič od tega nikoli... ne bi... zgodilo......
__________________________________________________________
Evo, upam, davam je bilo všeč! <33333
Vesela bom vsakega komentarja, srčka ali kritike (da lahko izboljšam zgodbo)! Se beremo!
*i* Danes se vračamo dve leti nazaj, ko je Scarlett spoznala Meghan. Sprehodili se bomo skozi njene občutke, da bomo bolje razumeli zgodbo - in Scarlett. *i*
Kaka tretjina zgodbe se bo dogajala *i*pred*i* Meghanino smrtjo. Bo nekoliko bolj romantična, kasneje pa bomo pričeli z zgodbo *i*po*i* njeni smrti, *i*o*i* njeni smrti - in bo zgodba postala skoraj čisto prava kriminalka. Več pa tokrat nimam za povedati. Uživajte!
___________________________________________________
*b**roza* 3. *i* ONA *i**roza**b*
Bil je prvi šolski dan v prvem letniku na Schwarzovi gimnaziji. Bila sem fazanka in moram priznati, da me je bilo kar strah vseh tistih ceremonij. K sreči je bila z mano Alex, ki je bil popolnoma prepričan, da naju ne bo nihče napadel. Še kar sem vesela, da je imela prav. Nihče naju ni napadel *i*dobesedno*i*. Me je pa nekdo popolnoma prevzel. Saj veste, kdo.
Meghan. Prvič sem jo videla, ko sem hitela po šolskih hodnikih in iskala učilnico št. 17, mojo razredno učilnico. Še kar se spomnim, tako živo, kot bi bilo pravkar. Prav neverjetno, glede na to da je ni več. Še kar si jo lahko predstavljam tik ob sebi. Kot bi bila živa. *i*Oh, ko bi bila le!*i*
Torej, hitela sem, saj sem vedela, da bo v roku 30-ih sekund zvonilo, jaz pa nisem imela tudi najmanjšega pojma o tej šoli in kje bi lahko bila moja učilnica. Bila sem čisto zadihana, nikogar nisem poznala, Alex je šel na WC in je rekla, da se dobiva v učilnici. Sarah in Connorja ni bilo od nikoder. Sta mar tudi onadva že v razredu? Nisem mogla nehati skrbeti. "Kako neumno, Scarlett, pa saj samo učilnice ne najdeš!" sem se oštela, a ni pomagalo. Sem pač paničen tip človeka.
Zvonilo je. Pred sabo sem zagledala gručico drugih letnikov, ki so se dolgočaseno vlekli po stopnicah. Kar mimo bi šla, če je ne bi opazila. Dolgi, pšenično zlati, valoviti lasje, ki si jih je vrgla čez ramo. To je bila prva stvar, ki sem jo opazila. Potem se je obrnila in oči so mi zastale na njenih. Smaragdno zelene. Takšne so bile. Kot bi se zazrl v reko, ki buči skozi dolino preko zglajenega črnega skalovja. Prizor sem videla v njih. Kar stala sem in strmela.
"Scarlett! Kaj pa ti delaš tukaj, svinja mala! Odidi in se ne prikaži več! Še bolj pa tisti tvoji usrani prijatelji! Tista tvoja Nigerka naj se kar pripravi! Jaz ne bom trpela takih ljudi tukaj na gimnaziji. Dovolj sem vas imela na osnovki. Izgini. Izgini mi izpred oči!" Le ugibate lahko komu je pripadal glas. Še posebej glede na to, da me je že poznala.
"Uou, Rose, daj nehaj se bunit. Fazanka je! Hej," me je pozdravila Meghan: "si ok? Se ti ni pouk že začel? Ali kaj iščeš?" Zardela sem. Komaj sem uspela spraviti iz sebe en bogi: "No, ja...", ko se je izza mojega hrbta zaslišal predirljiv glas: "Rosette Brown! Meghan Reynolds! John Mettler! Chloe MacAndrew! Kako si drznete po zvonenju takole bloditi po hodniku! Brž se zglasite v moji pisarni, neotesanci!" Glas sem prepoznala. Profesorica Lopez je bila pomočnica ravnateljice in učiteljica filozofije. Spoznala sem jo na informativcih. Bila je stroga, a je imela dobro srce: "Kaj pa ti počneš tukaj, gdč. Jones?" me je zaskrbljeno ogovorila. "Se ti ni že zdavnaj začel pouk? Si se *i*izgubila*i*?" Zadnjo besedo je izgovorila, kot bi bila to najbolj čudna stvar na svetu. Kot da se to ni še nikomur zgodilo. V trenutku se mi je zamerila. "Hvala, vendar saj lahko sama najdem svojo matično učilnico," sem ji zabrusila, še zadnjič pogledala Meghan, ki mi je pomežiknila, in odvihrala stran.
Srce mi je še vedno razbijalo v norem ritmu, ko sem vstopila v učilnico. Razrednik me je grdo pogledal, jaz pa sem se le vihravo usedla poleg Alex in tiho spremljala uro. Od spredaj me je Connor vprašujoče pogledal, jaz pa sem le zmajala z glavo, češ, ni pomembno.
O, pa je bilo. *i*Še kako je bilo*i*. Bilo je prvič. Prvič, ko sem jo videla. Ko sem ugledala smaragdno reko v njenih očeh. A zdaj... Zdaj je mrtva. Nekdo jo je umoril. *i*Ni je več*i*. In naredila bom vse, da bi se oklenila tega spomina in ostala v preteklosti z njenim prvim pomežikom. Kot da se nič od tega nikoli... ne bi... zgodilo......
__________________________________________________________
Evo, upam, davam je bilo všeč! <33333
Vesela bom vsakega komentarja, srčka ali kritike (da lahko izboljšam zgodbo)! Se beremo!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omgggggggggggg!!
Tiste scene ko je prvič vidi je d-bestt! Ful dobro opisanooo pa kjut, romantično... Zkk je morala meghan umreti, i would love the romance! Damn, sam Rose je pa tak nesremna. Sam naravnost pove, pa ful hatea. Bro wdym nigerkaa? Nah preveč nesramna. Mam pa eno vprašanje, ki je drgač ful nepovezano z zgodbo, sam sem se tak ful zamislila. Na kateri WC gre Alex? Ker je non-bianary in glede na homofobičnpo oklolje, verjamem da ni primernega wcja.
Drugače pa lovamm ta del, komaj čakam nadaljevanjee!
Tiste scene ko je prvič vidi je d-bestt! Ful dobro opisanooo pa kjut, romantično... Zkk je morala meghan umreti, i would love the romance! Damn, sam Rose je pa tak nesremna. Sam naravnost pove, pa ful hatea. Bro wdym nigerkaa? Nah preveč nesramna. Mam pa eno vprašanje, ki je drgač ful nepovezano z zgodbo, sam sem se tak ful zamislila. Na kateri WC gre Alex? Ker je non-bianary in glede na homofobičnpo oklolje, verjamem da ni primernega wcja.
Drugače pa lovamm ta del, komaj čakam nadaljevanjee!
1
ojjj, hvala spet <333 drgac pa 1.: glih zarad romancea sm se odlocla da bom nardila se mal zgodbe preden meghan umre (vsaj se ene par delckov), in 2.: Alex... to je ful dobro uprasanje, sele zdej sm pomislla - zakaj tf sm dala ta primer? lmao, sori... sam res ti ne znam povedat, bi rekla da tm kjer jim (ja tokrat pa mnozina hehe) bl pase. pomojm tko u smislu enkrat na Z, enkrat na M? al pa kr na M glede na to da je originally tip pa da ga drugi ne bi zafrkaval..... anyways, senkrat tysmmm za komentar!
Okk, sori nisem te hotla zmest s vprašanjem!!! Pa fanj da si mal podalšalaa, ker morš lovati the romance😉❤
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMGGGGGGGG WHAT THE HELL GIRL TI SI PREVEČ TALENTED WOAHH!!!!!!!
neeeee zaka je mogla meghsn umret js sm jo lovala ful je bla super:sob::sob::sob:
joj ta Rose najraje bi ji eno pripeljala :unamused::sweat_smile:
pac tale rose si res mal prevec drznee uhhh
wait pocak a Alex je fant, punca ali kaj hehe?
ti si z vsakim delom boljša in bolj telented girll svaka ti čast:clap:
i cant wait na 4.delcek hih:heart_eyes:
neeeee zaka je mogla meghsn umret js sm jo lovala ful je bla super:sob::sob::sob:
joj ta Rose najraje bi ji eno pripeljala :unamused::sweat_smile:
pac tale rose si res mal prevec drznee uhhh
wait pocak a Alex je fant, punca ali kaj hehe?
ti si z vsakim delom boljša in bolj telented girll svaka ti čast:clap:
i cant wait na 4.delcek hih:heart_eyes:
1
hiiii, hvala fulll spettt, lovammm tvoje komentarcke, mi full pomenjo 🥺🥺🥺
Alex je pa non-binary (se ne pocuti ne kot moski ne kot zenska in se identificira kot na nek nacin brez spolne identitete... joj, ne znam tega razlagat girl 😂😂 tukile je ena razlagica sam je v anglescini upam da bos vsaj priblizno razumela 🩷 :
*i*Non-binary, sometimes written as nonbinary, is a term referring to individuals whose gender identity does not exclusively fall into the binary gender classification of only "man" or "woman." Those who are non-binary may appear either masculine or feminine in some capacity, both, or neither at all. Although it is a gender identity on its own, it can also be used as an umbrella term to refer to many gender identities. While non-binary is included in the transgender umbrella, not all non-binary people identify as transgender; some identify as cisgender.
Since identifying as non-binary can mean different things to different people, it is best to ask someone who uses the term what it means to them.*i*
Alex je pa non-binary (se ne pocuti ne kot moski ne kot zenska in se identificira kot na nek nacin brez spolne identitete... joj, ne znam tega razlagat girl 😂😂 tukile je ena razlagica sam je v anglescini upam da bos vsaj priblizno razumela 🩷 :
*i*Non-binary, sometimes written as nonbinary, is a term referring to individuals whose gender identity does not exclusively fall into the binary gender classification of only "man" or "woman." Those who are non-binary may appear either masculine or feminine in some capacity, both, or neither at all. Although it is a gender identity on its own, it can also be used as an umbrella term to refer to many gender identities. While non-binary is included in the transgender umbrella, not all non-binary people identify as transgender; some identify as cisgender.
Since identifying as non-binary can mean different things to different people, it is best to ask someone who uses the term what it means to them.*i*
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
