Pisalnica
jejjjj! ze 4. dell! da vas ne bo cas objave presenetu, ja, sm doma kr sm prehlajena. ampak lahko vsaj nadaljujem zgodbo...
:upside_down:
torj. naj vas spomnm da smo se vedno v casu pred Meghanino smrtjo in se zdej skozi zgodbo sprehajamo skozi pomemebne trenutke za Scarlett skozi dve leti, ki se razpenjata od prvega srecanja z Meghan (prejsnja zgodba) pa do njene smrti. anyways, uzivejte pookiesss <333
____________________________________________
*roza**b* 4. TIH DEŽEVEN DAN *roza**b*
Bil je tih deževen dan. Tekel je kak, hmm... Tretji teden šolskega leta? Z Meghan nisem spregovorila že od prvega dne. Uf, sem morala biti sramežljiva. Pa vendar sem jo videvala vsak dan. Na šolskih hodnikih, v garderobah, na stranišču. Spregovorili nisva, mi je pa še kdaj poslala tisti svoj skrivnostni pomežik. Verjetno sem jaz kriva, da se ni razvil v pogovor. Takrat mi je srce seveda bilo kot noro. Sploh razmišljati nisem mogla. Zardela sem in se poskušala čim prej z nečim zaposliti. Ves čas sem razmišljala o njej, čez dan, čez noč, med večerjo, med poukom, med druženjem s prijatelji. Pravim vam, *i*ves čas*i*.
Alex je prva opazil moje čudno vedenje. Moje nenehno zardevanje. Mojo zaposlenost s samo sabo. Tako me je tisti dan vprašala, kaj mi vendar je. Zakaj sem tako zamaknjena. Zakaj ga ignoriram. Hotela sem ji odgovoriti, saj sem mu vedno zaupala. Povedala sem ji vse, *i*čisto vse*i*. A tega ne. Nisem mogla. Nisem znala. Bilo me je sram. Zardela sem in zmajala z glavo.
Pozneje tistega dne sem se s prijatelji drenjala po zabitih hodnikih. Vsi so se zaletavali med sabo, a ravno jaz, ravno *i*jaz*i* sem se mogla zaleteti vanjo. *i*Vanjo*i*. In ne boste verjeli. Svet okoli mene se je ustavil. Gledala sem jo. Spet. Stala... in strmela. Meghan mi je nervozno pomahala. "Hej," je izdavila. In zardela. *i*Zardela*i*. To me je popolnoma presenetilo. Meghan je pogledala v tla. Globoko sem vdihnila, da bi kaj rekla, ko sem zaslišala tisti nestrpni vzklik: "Pa dobro, Scarlett, gneča je! A se boš premaknila? Čakamo te!" Bila je Sarah. Vedno je bila nestrpen tip človeka. V hipu sem zardela še jaz. Z očmi sem ošinila Meghan. Samo stala je tam, povzročala je gnečo, ljudje so vpili nanjo, a ni se zdelo, da bi opazila. Stala je tam, rdečih lic, z očmi barve Soče uperjenimi v tla. V tistem trenutku me je preplavil občutek sreče. Tako močan, da sem kar odhopsala za prijatelji z veselim nasmehom na obrazu. In se... diskretno dotaknila njene roke... medtem ko sem šla mimo... da je to čutila le ona...
************
Alex vedno pravi, da je bil tisto trenutek, ko ji je bilo vse jasno.
************
Še cel teden sem razmišljala o tem. Nisem mogla verjeti. Sem ji všeč? Alex ni bil več jezen, hudomušno se mi je smejala. Z Meghan sva se še enkrat videli na hodniku tri dni po pripetljaju. In takrat... takrat je bilo posebno.
Na vrsti je bil odmor za malico. Skoraj tekla sem proti izhodu v upanju, da bom ujela svojo najljubšo take-away korejsko restavracijo, ki naj bi se zaprla čez 10 minut. Ko pa sem jo zagledala, je vsa moja lakota zbledela v zrak. Tudi ona me je videla. Prišla je do mene. "Hej, Scarlett! Moji prijatelji so nekam izpuhteli. Bi z mano pomalicala?" me je vprašala z nasmeškom. Bila sem presrečna. Samo zardela sem, ji pokimala in se ji pridružila. Šli sva ven, v park. Nisem imela kaj jesti, zato sem se zlagala, da nisem lačna. Debela laž. A bolje to, kot da bi mogla žrtvovati druženje z Meghan. Sedeli sva na travi, se pogovarjali, se smejali in uživali v enem verjetno zadnjih sončnih dni v mesecu. Obe sva se končno sprostili. Celo ponudila mi je nekaj čipsa, češ, da ne bom lačna. Bila sem ji res hvaležna. Ko je zazvonilo, sva se s težkim srcem razšli. Vendar, preden pomislite, na prijateljski način. *i*Prijateljski*i*, okej? Čeprav, ja, priznam, lahko bi bilo bolje. Prijateljem nisem nič rekla. No, razen Alex. Njemu sem povedala, da nisem bila v korejski. S kom sem se družila. Oskrbela me je s sendvičem in me potrepljal po ramenih. hvaležna sem ji, da mi ni težil. Znala je biti tako razumevajoč.
************
Popoldne, ko sem se vračala domov, sem Meghan videla skozi okno neke hiše. A tokrat me ni videla. Ni me pogledala. Pogovarjala se je. Z Rosette. Zadelo me je kot kol v srce. Izgledali sta kot največji prijateljici, in hej... videla sem, kako sta se objeli prek ramen, in hej! Da nista morda... še nekaj več?
_____________________________________________________
Ughhhh, tole se tok slabo sliš, še posebej to z Alex. *i*Znala je biti tako razumevajoč?* Resno? Anyways, upam da vam je blo vsec. Vsaj prblizno, lol. full bom vesela komentarjev oz. srckov. in hvala mojim rednim bralkam: @mogočepisateljica,@girl7 in @baileygirl. ful mi pomenjo vase spodbude, moje pookiesssss <333 lysmm,
pikachu
:upside_down:
torj. naj vas spomnm da smo se vedno v casu pred Meghanino smrtjo in se zdej skozi zgodbo sprehajamo skozi pomemebne trenutke za Scarlett skozi dve leti, ki se razpenjata od prvega srecanja z Meghan (prejsnja zgodba) pa do njene smrti. anyways, uzivejte pookiesss <333
____________________________________________
*roza**b* 4. TIH DEŽEVEN DAN *roza**b*
Bil je tih deževen dan. Tekel je kak, hmm... Tretji teden šolskega leta? Z Meghan nisem spregovorila že od prvega dne. Uf, sem morala biti sramežljiva. Pa vendar sem jo videvala vsak dan. Na šolskih hodnikih, v garderobah, na stranišču. Spregovorili nisva, mi je pa še kdaj poslala tisti svoj skrivnostni pomežik. Verjetno sem jaz kriva, da se ni razvil v pogovor. Takrat mi je srce seveda bilo kot noro. Sploh razmišljati nisem mogla. Zardela sem in se poskušala čim prej z nečim zaposliti. Ves čas sem razmišljala o njej, čez dan, čez noč, med večerjo, med poukom, med druženjem s prijatelji. Pravim vam, *i*ves čas*i*.
Alex je prva opazil moje čudno vedenje. Moje nenehno zardevanje. Mojo zaposlenost s samo sabo. Tako me je tisti dan vprašala, kaj mi vendar je. Zakaj sem tako zamaknjena. Zakaj ga ignoriram. Hotela sem ji odgovoriti, saj sem mu vedno zaupala. Povedala sem ji vse, *i*čisto vse*i*. A tega ne. Nisem mogla. Nisem znala. Bilo me je sram. Zardela sem in zmajala z glavo.
Pozneje tistega dne sem se s prijatelji drenjala po zabitih hodnikih. Vsi so se zaletavali med sabo, a ravno jaz, ravno *i*jaz*i* sem se mogla zaleteti vanjo. *i*Vanjo*i*. In ne boste verjeli. Svet okoli mene se je ustavil. Gledala sem jo. Spet. Stala... in strmela. Meghan mi je nervozno pomahala. "Hej," je izdavila. In zardela. *i*Zardela*i*. To me je popolnoma presenetilo. Meghan je pogledala v tla. Globoko sem vdihnila, da bi kaj rekla, ko sem zaslišala tisti nestrpni vzklik: "Pa dobro, Scarlett, gneča je! A se boš premaknila? Čakamo te!" Bila je Sarah. Vedno je bila nestrpen tip človeka. V hipu sem zardela še jaz. Z očmi sem ošinila Meghan. Samo stala je tam, povzročala je gnečo, ljudje so vpili nanjo, a ni se zdelo, da bi opazila. Stala je tam, rdečih lic, z očmi barve Soče uperjenimi v tla. V tistem trenutku me je preplavil občutek sreče. Tako močan, da sem kar odhopsala za prijatelji z veselim nasmehom na obrazu. In se... diskretno dotaknila njene roke... medtem ko sem šla mimo... da je to čutila le ona...
************
Alex vedno pravi, da je bil tisto trenutek, ko ji je bilo vse jasno.
************
Še cel teden sem razmišljala o tem. Nisem mogla verjeti. Sem ji všeč? Alex ni bil več jezen, hudomušno se mi je smejala. Z Meghan sva se še enkrat videli na hodniku tri dni po pripetljaju. In takrat... takrat je bilo posebno.
Na vrsti je bil odmor za malico. Skoraj tekla sem proti izhodu v upanju, da bom ujela svojo najljubšo take-away korejsko restavracijo, ki naj bi se zaprla čez 10 minut. Ko pa sem jo zagledala, je vsa moja lakota zbledela v zrak. Tudi ona me je videla. Prišla je do mene. "Hej, Scarlett! Moji prijatelji so nekam izpuhteli. Bi z mano pomalicala?" me je vprašala z nasmeškom. Bila sem presrečna. Samo zardela sem, ji pokimala in se ji pridružila. Šli sva ven, v park. Nisem imela kaj jesti, zato sem se zlagala, da nisem lačna. Debela laž. A bolje to, kot da bi mogla žrtvovati druženje z Meghan. Sedeli sva na travi, se pogovarjali, se smejali in uživali v enem verjetno zadnjih sončnih dni v mesecu. Obe sva se končno sprostili. Celo ponudila mi je nekaj čipsa, češ, da ne bom lačna. Bila sem ji res hvaležna. Ko je zazvonilo, sva se s težkim srcem razšli. Vendar, preden pomislite, na prijateljski način. *i*Prijateljski*i*, okej? Čeprav, ja, priznam, lahko bi bilo bolje. Prijateljem nisem nič rekla. No, razen Alex. Njemu sem povedala, da nisem bila v korejski. S kom sem se družila. Oskrbela me je s sendvičem in me potrepljal po ramenih. hvaležna sem ji, da mi ni težil. Znala je biti tako razumevajoč.
************
Popoldne, ko sem se vračala domov, sem Meghan videla skozi okno neke hiše. A tokrat me ni videla. Ni me pogledala. Pogovarjala se je. Z Rosette. Zadelo me je kot kol v srce. Izgledali sta kot največji prijateljici, in hej... videla sem, kako sta se objeli prek ramen, in hej! Da nista morda... še nekaj več?
_____________________________________________________
Ughhhh, tole se tok slabo sliš, še posebej to z Alex. *i*Znala je biti tako razumevajoč?* Resno? Anyways, upam da vam je blo vsec. Vsaj prblizno, lol. full bom vesela komentarjev oz. srckov. in hvala mojim rednim bralkam: @mogočepisateljica,@girl7 in @baileygirl. ful mi pomenjo vase spodbude, moje pookiesssss <333 lysmm,
pikachu
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Im backkk!
Wdym, da nista morda kaj večč?! U cant end an episode like that gurlll
Ful fanj je blo, pa romantično, super napisano sam ta last linee!!
Pa Alex se zdi tak ful fanj !! Lovam njun friendship. Pa ta Znala je biti tako razumevajoč? ni bil slab dont worry<3
Lysm! Že 4. delll, super ti gre!!:heart::heart::heart::heart::heart::heart:
Wdym, da nista morda kaj večč?! U cant end an episode like that gurlll
Ful fanj je blo, pa romantično, super napisano sam ta last linee!!
Pa Alex se zdi tak ful fanj !! Lovam njun friendship. Pa ta Znala je biti tako razumevajoč? ni bil slab dont worry<3
Lysm! Že 4. delll, super ti gre!!:heart::heart::heart::heart::heart::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow wow wow girl WOW!!!
Tole je pa res tok dobro ti znaš tok dobro pisati da boš mogla naredit knjigo:D
Awww pac res kjut kak se ljubezen plete med scarlet pa meghan sam wait wait.... kaj pa zdaj ta rossete hoče :expressionless: ne pač scarlet pa meghan tak dobr pašete skupi ka se ma zdej ona za mešat umes lol!
pa alex je tut fajn, lovam pac res ful dobr da si se domislila da je se ne idfenticira ne kot fant ne kot punca!
pac to je tk DBEST ZGODBA EVER RES!
lysmm girll top je:relaxed::heart:
Tole je pa res tok dobro ti znaš tok dobro pisati da boš mogla naredit knjigo:D
Awww pac res kjut kak se ljubezen plete med scarlet pa meghan sam wait wait.... kaj pa zdaj ta rossete hoče :expressionless: ne pač scarlet pa meghan tak dobr pašete skupi ka se ma zdej ona za mešat umes lol!
pa alex je tut fajn, lovam pac res ful dobr da si se domislila da je se ne idfenticira ne kot fant ne kot punca!
pac to je tk DBEST ZGODBA EVER RES!
lysmm girll top je:relaxed::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lovammmmmm
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kdaj bos ovjavla nov del?ker je ful zanimivo:ok_hand_tone1::ok_hand_tone1::ok_hand_tone1::ok_hand_tone1::heart::heart::heart:
1
Kima
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lovam toleeeeeee
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
