jejjjj! ze 4. dell! da vas ne bo cas objave presenetu, ja, sm doma kr sm prehlajena. ampak lahko vsaj nadaljujem zgodbo...
:upside_down:
torj. naj vas spomnm da smo se vedno v casu pred Meghanino smrtjo in se zdej skozi zgodbo sprehajamo skozi pomemebne trenutke za Scarlett skozi dve leti, ki se razpenjata od prvega srecanja z Meghan (prejsnja zgodba) pa do njene smrti. anyways, uzivejte pookiesss <333
____________________________________________

*roza**b* 4. TIH DEŽEVEN DAN *roza**b*

Bil je tih deževen dan. Tekel je kak, hmm... Tretji teden šolskega leta? Z Meghan nisem spregovorila že od prvega dne. Uf, sem morala biti sramežljiva. Pa vendar sem jo videvala vsak dan. Na šolskih hodnikih, v garderobah, na stranišču. Spregovorili nisva, mi je pa še kdaj poslala tisti svoj skrivnostni pomežik. Verjetno sem jaz kriva, da se ni razvil v pogovor. Takrat mi je srce seveda bilo kot noro. Sploh razmišljati nisem mogla. Zardela sem in se poskušala čim prej z nečim zaposliti. Ves čas sem razmišljala o njej, čez dan, čez noč, med večerjo, med poukom, med druženjem s prijatelji. Pravim vam, *i*ves čas*i*.

Alex je prva opazil moje čudno vedenje. Moje nenehno zardevanje. Mojo zaposlenost s samo sabo. Tako me je tisti dan vprašala, kaj mi vendar je. Zakaj sem tako zamaknjena. Zakaj ga ignoriram. Hotela sem ji odgovoriti, saj sem mu vedno zaupala. Povedala sem ji vse, *i*čisto vse*i*. A tega ne. Nisem mogla. Nisem znala. Bilo me je sram. Zardela sem in zmajala z glavo.

Pozneje tistega dne sem se s prijatelji drenjala po zabitih hodnikih. Vsi so se zaletavali med sabo, a ravno jaz, ravno *i*jaz*i* sem se mogla zaleteti vanjo. *i*Vanjo*i*. In ne boste verjeli. Svet okoli mene se je ustavil. Gledala sem jo. Spet. Stala... in strmela. Meghan mi je nervozno pomahala. "Hej," je izdavila. In zardela. *i*Zardela*i*. To me je popolnoma presenetilo. Meghan je pogledala v tla. Globoko sem vdihnila, da bi kaj rekla, ko sem zaslišala tisti nestrpni vzklik: "Pa dobro, Scarlett, gneča je! A se boš premaknila? Čakamo te!" Bila je Sarah. Vedno je bila nestrpen tip človeka. V hipu sem zardela še jaz. Z očmi sem ošinila Meghan. Samo stala je tam, povzročala je gnečo, ljudje so vpili nanjo, a ni se zdelo, da bi opazila. Stala je tam, rdečih lic, z očmi barve Soče uperjenimi v tla. V tistem trenutku me je preplavil občutek sreče. Tako močan, da sem kar odhopsala za prijatelji z veselim nasmehom na obrazu. In se... diskretno dotaknila njene roke... medtem ko sem šla mimo... da je to čutila le ona...

************
Alex vedno pravi, da je bil tisto trenutek, ko ji je bilo vse jasno.

************
Še cel teden sem razmišljala o tem. Nisem mogla verjeti. Sem ji všeč? Alex ni bil več jezen, hudomušno se mi je smejala. Z Meghan sva se še enkrat videli na hodniku tri dni po pripetljaju. In takrat... takrat je bilo posebno.

Na vrsti je bil odmor za malico. Skoraj tekla sem proti izhodu v upanju, da bom ujela svojo najljubšo take-away korejsko restavracijo, ki naj bi se zaprla čez 10 minut. Ko pa sem jo zagledala, je vsa moja lakota zbledela v zrak. Tudi ona me je videla. Prišla je do mene. "Hej, Scarlett! Moji prijatelji so nekam izpuhteli. Bi z mano pomalicala?" me je vprašala z nasmeškom. Bila sem presrečna. Samo zardela sem, ji pokimala in se ji pridružila. Šli sva ven, v park. Nisem imela kaj jesti, zato sem se zlagala, da nisem lačna. Debela laž. A bolje to, kot da bi mogla žrtvovati druženje z Meghan. Sedeli sva na travi, se pogovarjali, se smejali in uživali v enem verjetno zadnjih sončnih dni v mesecu. Obe sva se končno sprostili. Celo ponudila mi je nekaj čipsa, češ, da ne bom lačna. Bila sem ji res hvaležna. Ko je zazvonilo, sva se s težkim srcem razšli. Vendar, preden pomislite, na prijateljski način. *i*Prijateljski*i*, okej? Čeprav, ja, priznam, lahko bi bilo bolje. Prijateljem nisem nič rekla. No, razen Alex. Njemu sem povedala, da nisem bila v korejski. S kom sem se družila. Oskrbela me je s sendvičem in me potrepljal po ramenih. hvaležna sem ji, da mi ni težil. Znala je biti tako razumevajoč.

************
Popoldne, ko sem se vračala domov, sem Meghan videla skozi okno neke hiše. A tokrat me ni videla. Ni me pogledala. Pogovarjala se je. Z Rosette. Zadelo me je kot kol v srce. Izgledali sta kot največji prijateljici, in hej... videla sem, kako sta se objeli prek ramen, in hej! Da nista morda... še nekaj več?
_____________________________________________________

Ughhhh, tole se tok slabo sliš, še posebej to z Alex. *i*Znala je biti tako razumevajoč?* Resno? Anyways, upam da vam je blo vsec. Vsaj prblizno, lol. full bom vesela komentarjev oz. srckov. in hvala mojim rednim bralkam: @mogočepisateljica,@girl7 in @baileygirl. ful mi pomenjo vase spodbude, moje pookiesssss <333 lysmm,
pikachu