Hey!
Danes je pa prva okrogla številka moje zgodbe!
10. del je pred vami!
Prijetno branje!
~~~~~~~~~~
Ah, bom šla od začetka.
Stopila sem na avtobus (meni "priljubljenega" voznika (na srečo) ni bilo, ker je imel dopust), pozdravila dve sošolki in se vsedla na prosto mesto.
Iz torbe sem potegnila slušalke, poslušala glasbo in se zagledala v moje bele Nike superge. Po nekaj minutah sem zraven svojih čevljev zagledala živo roza visoke pete. Pogledala sem navzgor. Najprej sem videla svetleče-se dolge noge, mini krilo, svetlo rozast crop tope in nazadnje važni in samovšečen obraz Kaye, poln rdečila in vseh drugih možnih ličil.
Pogledala sem mimo njene glave skozi okno in se delala, da je ni tam.
"Kaj je zdaj, Lily, a si ostala brez samozavesti, ko je šla tvoja prijateljica na dopust?" Privoščljivo me je premerila, jaz pa sem ji vrnila mrk pogled.
"Niti ne." Sem zabrusila v odgovor.
"Alison, tista trapa, a se me boji, da je ni že cel mesec ali kaj?" Me je na videz "prijazno" vprašala. Ostala sem tiho. "Mogoče ti je pa rekla, da ne smeš govoriti okoli kam je šla, da ne bi šla jaz za njo?" Je nesramno privzdignila obrvi. Še vedno sem bila tiho in v glavi delala vaje za mirnost, da ne bi izbruhnila. "Povej mi že, kam je šla Alison? Se je prešolala, ker si jo ti izkoriščala? Saj sem vedela, da je nekaj narobe s tabo. No, saj je z obema vama nekaj narobe, glede na vajino obnašanje." Zadela je na polno. Nisem se mogla več zadrževati. Šla je čez mejo, ki sem jo zmožna prenesti.
"Kaj si ti misliš, da je vsem tako lepo kot tebi? Da imajo vsi možnost špricati pouk, ko se jim zlomi noht? Da ima Alison dopust? Ne, NIMA DOPUSTA!" Sem se zadrla. "Z mamo se je morala preselit V AMERIKO, ker se njena starša nista razumela. TI JE TAKO TEŽKO PUSTITI SVOJO SOŠOLKO PRI MIRU? A moraš prav vedno pristaviti svoj lonček?!?!"
Zdaj sem bila že hudo razjarjena. Stala sem zraven Kaye, ki me je zdaj gledala s presenečenostjo v očeh in ni mi bilo mar, če se je cel avtobus obrnil proti meni. Ni mi bilo mar niti, ko je proti nama začela odločno hoditi učiteljica športne. Kaya je zavihala nosnice in me grdo pogledala.
V obraz sem bila najbrž čisto rdeča od jeze, a takrat mi ni bilo mar.
Do naju je odločno pristopila učiteljica. "Kaj se je zgodilo, dekleti? Mar ne bomo na zadnji šolski dan sedeli v ravnateljičini pisarni, ali kaj?" Zdaj sem se počutila rahlo krivo, a še vedno nisem odmaknila sovražnega pogleda od Kayinih namazanih oči.
"Lily, pridi, sedela boš poleg mene, do šole imamo še pet minut, Kaya, ti pa sedi tukaj."
Je rekla z razočaranim a odločnim glasom.
Nisva imeli druge izbire, kot da jo ubogava.
Sledila sem učiteljici v sprednji del avtobusa in pomignila mi je proti mestu, kamor sem se vsedla.
Prispeli smo v šolo in še vedno slabe volje sem stopila z avtobusa.
Šla sem direktno v matično učilnico, saj bomo današnji dan preživeli tukaj.
Učiteljica slovenščine, ga. Black je ravno želela razdeliti naša spričevala in letošnje dosežke, ko se je po zvočniku slišalo: "Lily Taylor in Kaya Miller, čez pet minut vaju pričakujem v pisarni." To je bil glas ravnateljice.
~~~~~~~~~~
Kako se vam je zdelo?
Le kaj se bo zgodilo z Lily in Kayo...
Res hvala za vse, da berete zgodbo,...
Zelo vesela sem tudi vseh komentarjev, spodbudnih, prijaznih in tudi kritik.
Tako, da se kakšnega ne branim.
Samo še malo, pa bomo dočakali počitnice.
Dajte zdaj na polno se vzet v roke, če se še niste in pridno "pripeljite" v cilj.
Lp
Sophie Donna