Živjo!
Kako ste?
Jaz sem danes vstala z levo nogo, ampak, kaj naj, ne morem se ves čas smejati.
Tukaj je 11. del zgodbe, hvala, da berete zgodbo in mi polepšate dan s kakšnim komentarjem.
Prijetno branje!
~~~~~~~~~~
Cel razred se je obrnil proti meni in Kayi. V žilah mi je zaledenela kri in v grlu se mi je pojavil velik cmok. Sovražno sem pogledala proti sošolki, Kaya pa je uživala v pozornosti, ki so ji jo namenili sošolci.
"Kar pojdita, dekleti. Vaju bomo počakali." Je radovedno, a mirno povedala razredničarka.
Vstala sem tresoča-se in se odmajala do vrat učilnice. S Kayo sva stopili na prazen hodnik. Spogledali sva se in se v tišini odpravili proti pisarni.
Nikoli še nisem bila poklicana k ravnateljici, saj sem na splošno dobra učenka.
Najini koraki so odmevali po šolskem hodniku. Bili sva tiho in hodili.
Vstavili sva se pred pisarno.
Kaya me je pogledala. "Potrkaj že, jaz ne bom." Z roko sem nekoliko panično segla proti vratom in trikrat potrkala.
Nič. Čakali sva in čakali...
Potem pa je ravnateljica odprla vrata.
"Kar vstopita, dekleti." Je pomignila v pisarno.
Kayi sem sledila v prostor.
"Brez strahu, saj ne grizem. Kar vsedita se." Se je pošalila ga. Ravnateljica.
Kaya se je razkomotila na velikem naslanjaču sredi sobe, jaz pa sem se vsedla na stol nasproti ravnateljice.
"Dekleti, bomo kar začeli. To, kar se je dogajalo danes na avtobusu ni dovoljeno." Zadržala sem dih. Pripravljena sem bila na karkoli. Kaya pa si je medtem brezskrbno lakirala nohte.
"Dekleti, povejta mi, prosim, kaj se je zgodilo?" Vsaka je povedala svojo zgodbo, le da jo je Kaya delno priredila. Ravnateljica je zavzdihnila. "Joj, današnja mladina. Dekleti, tako bom rekla. Kar sem slišala zdaj se je zgodilo prvič - in zadnjič. Se razumemo?" "Da, gospa ravnateljica" sva rekli v en glas. "Prosim, dekleti. Dovolj sta zreli, da se ne obmetavata z žaljivkami v devetem razredu. Želim vama vso srečo v prihodnosti in res se ne splača ostati sprt s sošolko iz osnovne šole. Menda se ne bosta sovražili za vedno, ali kaj?"
Pogledala sem v tla, Kaya pa se je nepremično zazrla v ravnateljico.
"Lahko gresta." Je rekla slednja.
Oddahnila sem si. Tokrat sem se kazni za las izognila.
Poslovili sva se in se vrnili proti razredu.
Po hodniku sva molčali.
Stopili sva v razred.
"Dekleti, sta nazaj, super.
Zdaj lahko začnemo z delitvijo vaših spričeval." Je rekla ga Black.
Vsedli sva se in čakala sem, da pridem na vrsto. Sem bolj na koncu abecednega vrstnega reda, tako, da sem kar dolgo čakala.
"Lily, ti si na vrsti." Sem zaslišala po desetih minutah.
Vstala sem in se sprehodila do katedra. "Lily Taylor, tukaj je tvoje spričevalo. Res sem ponosna nate, mislim, da si lahko zadovoljna sama s sabo." Malo sem zardela in se s spričevalo v rokah vsedla.
Ogledala sem si list papirja.
Na vrhu so bili moji podatki in spodaj zaključene ocene.
Večino sem imela zaključeno štiri, matematiko tri, kemijo, biologijo in likovno umetnost pa pet.
Res sem ponosna, da mi je uspelo. Zdaj moram le še potrditi prijavo in poslati spričevalo na mojo bodočo srednjo šolo.
Do konca "pouka" smo se res zabavali, peli, plesali in se pogovarjali.
Ko sem prišla domov sem poklicala Alison in sva nekaj časa klepetali.
Res jo pogrešam, take prijateljice ne najdeš nikjer.
~~~~~~~~~~
Upam, da vam je bilo všeč.
Če kdo želi, da ga obveščam, lahko napiše v komentarje ali v moj kotiček.
Vesela bi bila kakšne spodbude, kritike, mnenja, pohvale, a že to, da zgodbo preberete mi pomeni ogromno. <3
Lepo se imejte
Sophie Donna