KAJA ADAMS
Z Galom ne govoriva več. Šel je tudi ven iz naše sobe, zdaj je pri Letty. Drugače bi imel kralj neko misijo za nas, ampak ker zdaj hodimo v šolo od tega ne bo nič. Vsaj tako je kazalo. Do danes. Tisti, ki so jih poslali na misijo, se niso vrnili, nam je rekla Phoenix. Jasno da smo bili takoj za. Zdajle smo v garderobah, vsak v svoji kabini, preoblačimo se v naše luskaste oklepe. Gala ni zravan. Še dobro.
Graža se začne odpirati, vsak se usede na svojega zmaja in odprejo se ogromna vrata in poletimo. Naša misija: najti izgubljene člane ekipe in jim pomagati pri njihovi začetni nalogi - karkoli že to je. Letimo preko morja in v daljavi zagledam gosto meglo. "Kaj je to?!" vpraša Hope, a nihče od nas nima pojma. Pridemo v meglo. Okoli sebe ne vidim popolnoma ničesar, le sive oblake. Nenadoma ogromna kača skoči iz morja in ugrizne v rep Hopinega zmaja ter ga potegne v vodo. "Za njo moramo!!" zavpije Jan in zleti z zmajem v morje. Jaz mu sledim in ker je moj zmaj vodni in ker sem jaz vodni Demon lahko dihava pod vodo. Moj zmaj bruhne veliko kroglo vrele vode v kačo in ta spusti rep Hopinega zmaja in tako odletimo nazaj na površje."Uau, to je bilo pa blizu," si oddahnem, "Hope, si ok.. Čakaj, kje pa je?!" zavpijem. Poženem se nazaj v vodo in vidim, kako se potaplja. Hitro letiva z mojo zmajevko po njo in jo potegneva nad gladino. Hitro prislonim uho na njene prsi. Diha. To je dobro. "Je v redu?!" zavpije Jan. "Samo nezavestna, živa je še," mu odgovorim. "Moramo se ustaviti nekje," reče Lili zaskrbljeno. "Tamle je otok!" zavpije Žiga, "pojdimo tja!" Hitro poletimo do tega otoka in se tam ustavimo. Hope položimo tako, da ji bo odtekla popita voda in se bo zbudila. "Bo v redu?" vpraša Lili žalostno. "V redu bo," rečem. Žiga gre po veje, da bomo zakurili ogenj, saj se bliža večer. Hope odpre oči in zakašlja. "Hope, v redu si!" vzklikne Lili in jo objame. Njen zmaj pride do nje in jo rahlo butno z glavo ob njeno, čisto nežno. "Očitno je Lighta skrbelo, ne, fant?" se zasmeji Žiga. Light (Hopin zmaj) se usede in postrani nagne glavo. Spominja me na mojega kužka - koliko časa ga sploh nisem videla? Sploh se ne spomnim več. Vem, da je v Demoniji nek hotel za živali, Phoenix je rekla, da so vsi tam, ampak da jih ne smemo obiskati. Pogrešam tudi Lessie. Vse, kar se spomnim, so le njene oči in njen majhni, brezskrbni nasmeh. Kaj se je sploh zgodilo z njo? To me najbolj ubija, ne vem, ali je sploh še živa. "Si v redu, Kaja?" me vpraša Hope. "Am, ja, v redu sem," se izgovorim. Vidi se, da mi ne verjame, in na srečo pride Jan, ki je prinesel veje. "Hope! V redu si!" vzklikne in se nasmeji. Hope počasi vstane in se objameta. Prav kjut sta. "Ok, golobčka," se zareži Žiga, "ni bilo mišljeno, da bi tukaj ostali čez noč." "Ravnokar sem prinesel drva!" se narejeno užaljeno upre Jan. "Itak nimamo izbire, Žiga," rečem, "pretemno je, da bi nadaljevali, sploh v megli." "Zmrznili bomo!" reče Žiga. "Misliš, da sem prinesel drva, da bomo delali sulice?!" se lopne po glavi Jan. "Jan ima prav, pa še odeje sem prinesla," se nasmehne Lili. "Na vse misliš," odobravajoče prikima Žiga in oba rahlo zardita. "Aww," se nasmehne Hope, "kako kjut!" "Hope, če ne utihneš, ne boš dobila odeje!" ji požuga Lili. "Pa saj sem se jaz skoraj utopila!" se začudi Hope. Lili se zasmeji in vsem razdeli odeje, ki so različne barve (moja je modra, kot ste najbrž že uganili :)) Eno ima preveč. "Zakaj pa je ta?" vpraša Žiga. Lili postane nerodno, ampak ne zato, ker bi jo Žiga ogovoril. "No, am, mislila sem, da bo... am... tudi Gal prišel zraven," končno izjeclja. "Bah!" prhne Hope. "Pojdimo spat, jutri bo dolg dan," spremeni temo Jan. "Noč," si voščimo. V moji glavi se plete ogromno misli okoli Lessie, Hope, Galu, mojemu psu, Phoenix in še o čem, ko me na koncu premaga spanec.
**********************************************************************************************************************************
Evo, to je to! Komentirajte, če vam je všeč!
Lp in ostanite zdravi, Kattie :headphones::guitar: