Zbudila se je v ambulanti madam Roses, s povojem na glavi. Oblečena je bila v šolsko uniformo od včeraj in čevlje je imela sezute, ter položene ob posteljo. Ko se je želela dvigniti v sedeč položaj, se je od nikoder pokazala madam Roses.
'Če želiš še danes na delitev skupin za urjenje, potem leži.' Ubogala jo je in se ulegla nazaj. Čakala je, da jo pride katera od prijateljic pogledat, ampak ni preveč kazalo na to. Tedaj se je ozrla okoli sebe. Sprva je mislila, da je v ambulanti sama, vendar se je krepko motila. V kotu na levi strani je ležala punca s temnimi lasmi in zagorelo poltjo. Videti je bila toliko stara kot Siara. Želela si je pogovora z njo. Četudi ni vedela kdo je, jo je zelo zanimalo in želela si je družbe. Toda dekle ni bilo pri zavesti.
Tako je lahko le čakala in gledala v strop. Pravzaprav je bilo zanimivo opazovati freske polne detajlov. Ko je tako pomislila, je bila freska enaka kot tista areni. Na sliki so bili angelska vojska in slaba bitja. Vojsko angelov je vodila punca, še mlada in gotovo pod petnajst let. Ampak Siara je opazila še eno podrobnost. Bila je vilinka. Imela je zašiljena ušesa, značilna za vilince. Vilince je poznala iz pravljic, ki jih ji je pripovedovala mama. Imela je tudi smaragdno zelene oči z zlatim krogom, ki je označeval oči vsakega vilinca. Lasje so bili skriti v kapuci in Siara ni videla kakšni so. V roki je dekle vihtelo meč in ob pogledu nanjo nikjer ni bilo dekliške miline. Neusmiljeno je pokončevala slaba bitja, ki jih Siara ni poznala.
'Madam Roses, kaj prikazuje ta freska?' Madam je sedla k njej na posteljo in se zazrla v veliko sliko na stropu.
'Ta freska prikazuje veliko bitko med angeli in tetrioni. Legenda pravi, da bo dekle, katere ime je Zenobia, zbralo vojsko angelov in se uprlo tetrionom, ki bodo pohlepno napadle kraljestva in do zadnje kaplje prelili kri prebivalcev vseh štirih klanov, kraljestev.' Siara je osupnila. Kar ji je madam povedala, je bilo izjemno.
'Kdo so tetrioni?'
'To so bitja s človeško dušo. Prepoznala jih boš po dveh nogah in beš koži. Precej podobni so človeku, vendar se razlikujejo po mnogih potezah. Imajo drugačne obrazne poteze in le štiri prste na vsaki roki. Vendar lahko spreminjajo obliko. Edino bitje v katerega se ne morejo spremeniti, je človek. Vendar naj te ne skrbi. Pravijo, da živijo na otoku Glis, ki pa je še dlje od tod kot Terrina' Siaro je stisnilo pri srcu.
'Kako to, da nikogar ne skrbi, če so bo ta vojna zgodila?' Madam Roses se je zasmejala.
'Ne bodi trapasta. To je le legenda. Te freske so tukaj, ker jih je dala naslikati že kraljica Fiona.'
'Kaj pa, če...' v sobo je stopil Joon, ki ga je Siara videla prvič od kar zanjo ni imel pojasnila.
'Siara, delitev skupin se je začela. Pridi' Ni bila prepričana ali je sploh vedel zakaj je v ambulanti. Vseeno je upajoče pogledala madam Roses in ta ji je pokimala z nasmeškom na obrazu. Takoj je vstala in si obula čevlje ter sledila Joonu. Še vedno se ji je vrtelo in ni bila prepričana kam sploh gresta. Skozi velika vrata sta vstopila v veliko dvorano.
'Če želiš še danes na delitev skupin za urjenje, potem leži.' Ubogala jo je in se ulegla nazaj. Čakala je, da jo pride katera od prijateljic pogledat, ampak ni preveč kazalo na to. Tedaj se je ozrla okoli sebe. Sprva je mislila, da je v ambulanti sama, vendar se je krepko motila. V kotu na levi strani je ležala punca s temnimi lasmi in zagorelo poltjo. Videti je bila toliko stara kot Siara. Želela si je pogovora z njo. Četudi ni vedela kdo je, jo je zelo zanimalo in želela si je družbe. Toda dekle ni bilo pri zavesti.
Tako je lahko le čakala in gledala v strop. Pravzaprav je bilo zanimivo opazovati freske polne detajlov. Ko je tako pomislila, je bila freska enaka kot tista areni. Na sliki so bili angelska vojska in slaba bitja. Vojsko angelov je vodila punca, še mlada in gotovo pod petnajst let. Ampak Siara je opazila še eno podrobnost. Bila je vilinka. Imela je zašiljena ušesa, značilna za vilince. Vilince je poznala iz pravljic, ki jih ji je pripovedovala mama. Imela je tudi smaragdno zelene oči z zlatim krogom, ki je označeval oči vsakega vilinca. Lasje so bili skriti v kapuci in Siara ni videla kakšni so. V roki je dekle vihtelo meč in ob pogledu nanjo nikjer ni bilo dekliške miline. Neusmiljeno je pokončevala slaba bitja, ki jih Siara ni poznala.
'Madam Roses, kaj prikazuje ta freska?' Madam je sedla k njej na posteljo in se zazrla v veliko sliko na stropu.
'Ta freska prikazuje veliko bitko med angeli in tetrioni. Legenda pravi, da bo dekle, katere ime je Zenobia, zbralo vojsko angelov in se uprlo tetrionom, ki bodo pohlepno napadle kraljestva in do zadnje kaplje prelili kri prebivalcev vseh štirih klanov, kraljestev.' Siara je osupnila. Kar ji je madam povedala, je bilo izjemno.
'Kdo so tetrioni?'
'To so bitja s človeško dušo. Prepoznala jih boš po dveh nogah in beš koži. Precej podobni so človeku, vendar se razlikujejo po mnogih potezah. Imajo drugačne obrazne poteze in le štiri prste na vsaki roki. Vendar lahko spreminjajo obliko. Edino bitje v katerega se ne morejo spremeniti, je človek. Vendar naj te ne skrbi. Pravijo, da živijo na otoku Glis, ki pa je še dlje od tod kot Terrina' Siaro je stisnilo pri srcu.
'Kako to, da nikogar ne skrbi, če so bo ta vojna zgodila?' Madam Roses se je zasmejala.
'Ne bodi trapasta. To je le legenda. Te freske so tukaj, ker jih je dala naslikati že kraljica Fiona.'
'Kaj pa, če...' v sobo je stopil Joon, ki ga je Siara videla prvič od kar zanjo ni imel pojasnila.
'Siara, delitev skupin se je začela. Pridi' Ni bila prepričana ali je sploh vedel zakaj je v ambulanti. Vseeno je upajoče pogledala madam Roses in ta ji je pokimala z nasmeškom na obrazu. Takoj je vstala in si obula čevlje ter sledila Joonu. Še vedno se ji je vrtelo in ni bila prepričana kam sploh gresta. Skozi velika vrata sta vstopila v veliko dvorano.
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim






Pisalnica