*i*Soraya*i*
Tavala sem po taboru. Moje misli so ostale pri jami in zvezdnem kristalu. In Rosin izraz na obrazu, ko je zagledala Stello…. Bil je skoraj…. Jezen? In Rosin sum o tem, da je Hailey izbral element zemlje… Kako je toliko vedela? Vedela sem, da mi pogovor z Roso ne bo povedal ničesar, zato sem poiskala Chasea. Sedel je na klopci pred jezerom in… risal? Ta fant je bil precej drugačen od ostalih. Skuhal mi je popolno vročo čokolado, zdaj pa je tule risal sončni zahod.
*i*7. 10., Soraya. Zapomni si. To je datum, ko si postala prepričana, da se je svetu zmešalo,*i* sem si rekla.
Z Roso nisem govorila že od incidenta pri tolmunu, torej že cel teden. Večino časa je preživela na sestankih, treningih mečevanja, sestavljala je načrte in nikogar ni spustila v svojo sobo. Tudi chase se je rahlo odmaknil od ostalih. Izogibal se je Anni in Davu, ki sta vsako jutro morala patruljirati okrog tabora, kdaj se je izogibal celo meni. Nisem vedela, kaj se je zgodilo z njima, a morala sta vedeti nekaj, česar jaz nisem. In odločna sem bila, da bom to izvedela.
Edina, ki je dosti govorila z mano, je bila Hailey. Večinoma se je držala Jacka, ki je bil očitno odločen, da bo njen osebni stražar. Luca in Pheobe se niti pogledala nista, Pheobe je veliko časa preživela pri streljanju z lokom. Vsi so se zdeli odmaknjeni. Ali pa so bili taki vedno. Kako naj jaz to vem?
»Hej, Chase.«
Chase se je zdrznil, ni me pričakoval. Hitro je zaprl skicirko. Odločila sem se, da ne bom preveč drezala vanj.
»Lahko prisedem?« sem vprašala. Še mene je presentila moja lastna vljudnost. Navadno bi samo sedla zraven človeka in začela čvekati, ga spraševati. Zdaj sem se počutila kot na polju s pticami. Če bi bila preglasna, bi jih prestrašila in vse bi šlo v nič.
Chase je pokimal. Previdno sem sedla poleg njega in se zastrmela v vodo.
»Chase… Kaj se dogaja z Roso? In tabo? In ostalimi?« sem previdno vprašala. Chase je zavzdihnil.
»Rosa je vedela, da boš to vprašala.« Naredil je kratek premor. »Rekla je, naj ti povem. Rosa načrtuje, da bomo šli poiskat ostale kristale. In mimogrede rešili še tvojega prijatelja. A ne ve, koga naj postavi v vodstvo. In hoče, da se najprej začneš bolje mečevati.« Pogledal me je z dvignjeno obrvjo. Mečevanje mi je šlo kar dobro, a moja trenerka ni bila nikoli zadovoljna. Bila je devetnajstletna punca Tiffany, ena najboljših mečevalk v taboru.
»Saj se znam,« sem zagodrnjala, a po glavi mi je šel en sam stavek: *i*Rešili še tvojega prijatelja.*i* Rosa je bila pripravljena to storiti. Charlieja bomo rešili. Od veselja sem skoraj poskočila.
*i*Hailey*i*
Še nikoli se nisem počutila tako varne. Ko je bil Jack z mano, sem se počutila, kot da lahko storim vse. Luca se ni prikazal, kar je vse skupaj še bolj olajšalo. Pheobe je večino časa streljala na tarče. Vsako je zadela naravnost v črno piko na sredini, pa se nikoli ni zdela zadovoljna.
Nenadoma je nek fant pritekel do Jacka in mu nekaj zašepetal na uho.
»Moram iti,« mi je rekel. Obrnil se je a, je še nekajkrat pogledal nazaj, ko je odhajal. Ostala sem pri Pheobe in jo opazovala. Nenadoma sem opazila, da je sonce zahajalo. Ni bilo ravnokar poldne? Pheobe ni bilo nikjer. Zmedeno sem zamežikala in padla v resničnost Spotaknila sem se ob lastne noge in pogledala gor. Bilo je poldne. Pheobe je streljala na tarče. Spet sem zamežikala. Morda sem imela vizijo. Potem sem zaslišala Rosin glas.
»Hailey?«
»Hm?« Hitro sem se pobrala. Rosa me je čudno pogledala. Potem se je obrnila.
»Pridi z mano,« je rekla. Odšla je proti hiši Zbora. Sledila sem ji. Ko sva bili notri, se je obrnila k meni.
»Hailey, odločila sem se. Šla bom poiskat ostale kamne elementov. Vzela bom še Chasea in Sorayo. In ti… Tebi predajam svoj položaj za čas, ko bom odsotna,« je mirno rekla.
»Rosa, jaz…« Me bo sploh kdo poslušal, če bom jaz dobila položaj? Ostala sem povsem brez besed. »Meni zaupaš ta položaj. Zakaj ne Pheobe? Ona bi bila veliko boljša vodja kot jaz.«
Rosa je zmajala z glavo. »Pheobe je preveč vzkipljiva, kadar sta z Lucom v istem prostoru. Potrebujem nekoga, na kogar to ne vpliva. Zaupam ti, Hailey.«
Nisem več našla besed. »Kdaj greste?« sem bleknila prvo vprašanje, ki sem se ga spomnila.
»Jutri zgodaj zjutraj. Danes popoldne bom naredila še en sestanek,« je povedala. Pokimala sem.
*i*Okej,*i* sem si rekla v mislih. *i*Braz panike.*i*
*i*Chase*i*
Ko sem vstal s klopce, sem se spotaknil. Padel bi na obraz, če ne bi Soraya imela dobrih refleksov in me ujela tik nad tlemi.
»Pazi. Ta grm grize.« Zarežala se je in me potegnila nazaj na noge. Nisem vedel, kako je lahko tako hitro spreminjala svoje vedenje. Enkrat je bila povsem mirna in resna, naslednjo sekundo se ti je že režala, ko si z obrazim ležal v blatu. Kar jaz na srečo nisem.
Nenadoma je k nama pritekla Hailey. V obraz je bila skoraj škrlatna.
»Rosa sklicuje sestanek,« je rekla.
* * *
Sori za dolgočasn del, nasledn bo 100 procentno boljši.
lysm:kiss:
loly:maple_leaf:
Tavala sem po taboru. Moje misli so ostale pri jami in zvezdnem kristalu. In Rosin izraz na obrazu, ko je zagledala Stello…. Bil je skoraj…. Jezen? In Rosin sum o tem, da je Hailey izbral element zemlje… Kako je toliko vedela? Vedela sem, da mi pogovor z Roso ne bo povedal ničesar, zato sem poiskala Chasea. Sedel je na klopci pred jezerom in… risal? Ta fant je bil precej drugačen od ostalih. Skuhal mi je popolno vročo čokolado, zdaj pa je tule risal sončni zahod.
*i*7. 10., Soraya. Zapomni si. To je datum, ko si postala prepričana, da se je svetu zmešalo,*i* sem si rekla.
Z Roso nisem govorila že od incidenta pri tolmunu, torej že cel teden. Večino časa je preživela na sestankih, treningih mečevanja, sestavljala je načrte in nikogar ni spustila v svojo sobo. Tudi chase se je rahlo odmaknil od ostalih. Izogibal se je Anni in Davu, ki sta vsako jutro morala patruljirati okrog tabora, kdaj se je izogibal celo meni. Nisem vedela, kaj se je zgodilo z njima, a morala sta vedeti nekaj, česar jaz nisem. In odločna sem bila, da bom to izvedela.
Edina, ki je dosti govorila z mano, je bila Hailey. Večinoma se je držala Jacka, ki je bil očitno odločen, da bo njen osebni stražar. Luca in Pheobe se niti pogledala nista, Pheobe je veliko časa preživela pri streljanju z lokom. Vsi so se zdeli odmaknjeni. Ali pa so bili taki vedno. Kako naj jaz to vem?
»Hej, Chase.«
Chase se je zdrznil, ni me pričakoval. Hitro je zaprl skicirko. Odločila sem se, da ne bom preveč drezala vanj.
»Lahko prisedem?« sem vprašala. Še mene je presentila moja lastna vljudnost. Navadno bi samo sedla zraven človeka in začela čvekati, ga spraševati. Zdaj sem se počutila kot na polju s pticami. Če bi bila preglasna, bi jih prestrašila in vse bi šlo v nič.
Chase je pokimal. Previdno sem sedla poleg njega in se zastrmela v vodo.
»Chase… Kaj se dogaja z Roso? In tabo? In ostalimi?« sem previdno vprašala. Chase je zavzdihnil.
»Rosa je vedela, da boš to vprašala.« Naredil je kratek premor. »Rekla je, naj ti povem. Rosa načrtuje, da bomo šli poiskat ostale kristale. In mimogrede rešili še tvojega prijatelja. A ne ve, koga naj postavi v vodstvo. In hoče, da se najprej začneš bolje mečevati.« Pogledal me je z dvignjeno obrvjo. Mečevanje mi je šlo kar dobro, a moja trenerka ni bila nikoli zadovoljna. Bila je devetnajstletna punca Tiffany, ena najboljših mečevalk v taboru.
»Saj se znam,« sem zagodrnjala, a po glavi mi je šel en sam stavek: *i*Rešili še tvojega prijatelja.*i* Rosa je bila pripravljena to storiti. Charlieja bomo rešili. Od veselja sem skoraj poskočila.
*i*Hailey*i*
Še nikoli se nisem počutila tako varne. Ko je bil Jack z mano, sem se počutila, kot da lahko storim vse. Luca se ni prikazal, kar je vse skupaj še bolj olajšalo. Pheobe je večino časa streljala na tarče. Vsako je zadela naravnost v črno piko na sredini, pa se nikoli ni zdela zadovoljna.
Nenadoma je nek fant pritekel do Jacka in mu nekaj zašepetal na uho.
»Moram iti,« mi je rekel. Obrnil se je a, je še nekajkrat pogledal nazaj, ko je odhajal. Ostala sem pri Pheobe in jo opazovala. Nenadoma sem opazila, da je sonce zahajalo. Ni bilo ravnokar poldne? Pheobe ni bilo nikjer. Zmedeno sem zamežikala in padla v resničnost Spotaknila sem se ob lastne noge in pogledala gor. Bilo je poldne. Pheobe je streljala na tarče. Spet sem zamežikala. Morda sem imela vizijo. Potem sem zaslišala Rosin glas.
»Hailey?«
»Hm?« Hitro sem se pobrala. Rosa me je čudno pogledala. Potem se je obrnila.
»Pridi z mano,« je rekla. Odšla je proti hiši Zbora. Sledila sem ji. Ko sva bili notri, se je obrnila k meni.
»Hailey, odločila sem se. Šla bom poiskat ostale kamne elementov. Vzela bom še Chasea in Sorayo. In ti… Tebi predajam svoj položaj za čas, ko bom odsotna,« je mirno rekla.
»Rosa, jaz…« Me bo sploh kdo poslušal, če bom jaz dobila položaj? Ostala sem povsem brez besed. »Meni zaupaš ta položaj. Zakaj ne Pheobe? Ona bi bila veliko boljša vodja kot jaz.«
Rosa je zmajala z glavo. »Pheobe je preveč vzkipljiva, kadar sta z Lucom v istem prostoru. Potrebujem nekoga, na kogar to ne vpliva. Zaupam ti, Hailey.«
Nisem več našla besed. »Kdaj greste?« sem bleknila prvo vprašanje, ki sem se ga spomnila.
»Jutri zgodaj zjutraj. Danes popoldne bom naredila še en sestanek,« je povedala. Pokimala sem.
*i*Okej,*i* sem si rekla v mislih. *i*Braz panike.*i*
*i*Chase*i*
Ko sem vstal s klopce, sem se spotaknil. Padel bi na obraz, če ne bi Soraya imela dobrih refleksov in me ujela tik nad tlemi.
»Pazi. Ta grm grize.« Zarežala se je in me potegnila nazaj na noge. Nisem vedel, kako je lahko tako hitro spreminjala svoje vedenje. Enkrat je bila povsem mirna in resna, naslednjo sekundo se ti je že režala, ko si z obrazim ležal v blatu. Kar jaz na srečo nisem.
Nenadoma je k nama pritekla Hailey. V obraz je bila skoraj škrlatna.
»Rosa sklicuje sestanek,« je rekla.
* * *
Sori za dolgočasn del, nasledn bo 100 procentno boljši.
lysm:kiss:
loly:maple_leaf:
Odgovori:
Moj odgovor:
Nesreča
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Starši
Zdravo! Jaz imam probleme z družino. Če mogoče veste, kako se to lahko spremeni, mi prosim napišite, saj sem že res obupana.
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(192)
Srednje.
(139)
Ni mi všeč.
(37)